Skrb za zdravje bi morala biti primarna vrednota vsakega med nami. Preveč pogosto pa ljudje bolečini – tako fizični kot psihični – namenimo premalo pozornosti. Bolečina ima lahko različne vzroke ter v veliki meri vpliva na kakovost našega življenje, saj nas omejuje pri vsakodnevnih aktivnostih.

Zdravje je sicer nekaj, kar vsak od nas dojema drugače, zato je prav, da se mu posvetimo vsakodnevno. A se to, vsaj v Sloveniji, redko dogaja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je leta 2020 izvedel raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je pokazala, da je prebivalcem Slovenije zdravje ena od primarnih vrednot, a temu ne posvečamo dovolj pozornosti, medtem ko zdravnika najpogosteje obiščemo zaradi (zaradi nezdravega življenjskega sloga razvitih) kroničnih težav.

Strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna v nadaljevanju izpostavljamo najbolj zaskrbljujoče rezultate te izredno obsežne raziskave. ¹

1. 60 % prebivalcev Slovenije se spopada s prekomerno telesno težo.
2. 50 % se jih redno (in po svoji odločitvi) prehranjuje nezdravo, pri čemer prednjačijo moški z nižjo stopnjo izobrazbe.
3. 25 % jih vsakodnevno bodisi na delovnem mestu bodisi doma doživlja stres.
4. 25 % jih vsaj enkrat letno zaužije tvegano količino alkoholnih pijač, medtem ko se jih 10 % bori z odvisnostjo od alkohola.
5. 23 % jih kadi aktivno in nekaj več pasivno.
6. 10 % ima razvite nezdrave vedenjske navade in se teh tudi zaveda.

Vse navedeno kaže na nezdravo družbo in na nepotrebno obremenjevanje zdravstvenega sistema. Ker pa se poleg tega Slovenci k zdravniku le redko odpravimo pravočasno, težave vodijo k različnim obolenjem, ki povzročajo blažje ali hujše bolečine.

Bolečina – peti vitalni znak

Stroka bolečino, s katero se v določenem obdobju sreča vsak med nami, že dlje časa označuje kot peti vitalni znak (ob dihanju, pritisku, telesni temperaturi in pulzu). ⁵

Za človeka je izrednega pomena, saj ga ščiti pred poškodbami in sporoča, da morebiti telo ne deluje (več) pravilno, sočasno pa razkriva morebitne vzroke za nastalo spremembo v tem pomembnem telesnem odzivu.

Lahko je lokalizirana (npr. bolečina v trebuhu) ali splošna (pri gripi), a neodvisno od tega bolečina povzroča neprijetne občutke.

Stopnje intenzitete bolečine so različne, za samooceno te pa obstaja numerična ocenjevalna lestvica, pri kateri se upošteva zmožnost opravljanja vsakodnevnih obveznosti.

Praviloma je bolečina posledica evidentirane poškodbe ali zdravstvenega stanja (glavobol, zobobol, trebušni ali mišični krči, ureznine, opekline, modrice, vneto grlo, zlom kosti), ki so mu lahko pridruženi utrujenost, slabost, bruhanje, sprememba razpoloženja, oteklina in drugi simptomi.

Prav tako se zgodi, da bolečino čutimo v točno določenem predelu, čeprav jo povzroči bolečina, ki se nahaja drugje. V tem primeru gre za tako imenovano preneseno bolečino, katere vzrok so povezave med živci.

Tudi sicer je bolečina izredno raznolika – ostra, topa, pekoča, zbadajoča, utripajoča, ščipajoča –, obvladujejo pa jo (po piramidi Svetovne zdravstvene organizacije) v prvi fazi paracetamol in v drugi nesteroidna antirevmatična zdravila, ki jim sledijo blagi ter nato močnejši opiodi. ²

Ne glede na izbrano zdravilo zdravljenje zahteva previdnost, saj obstaja precejšnja možnost, da zaradi kronične bolečine sčasoma razvijemo odvisnost od zdravil.

Vrste bolečin

Po podatkih že omenjene raziskave, v obdobju treh let petina Slovencev niti enkrat ne obišče zdravnika oziroma ne zaprosi za zdravniško pomoč, četudi se sooča z bolečino, poškodbo ali boleznijo. Kljub temu smo še slabši pri samopregledovanju. Kar vsak četrti prebivalec Slovenije namreč sebe ni še nikoli preventivno pregledal. ³

Prav zato je toliko pomembneje poznati različne oblike bolečine in znati oceniti, kdaj se je primerno samozdraviti, kdaj pa je zdravniška oskrba nujna, saj je bolečina lahko tudi življenjsko ogrožajoča.

Strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna vrste bolečin glede na njihovo trajanje (akutna, kronična), lokalizacijo (somatska, visceralna) in nastanek (nociceptivna, nevropatska, psihogena) navajamo v nadaljevanju, članek pa zaključujemo s petimi bolečinami, ki jih nikakor ne bi smeli prezreti.

A k naštetim dodajamo še štiri tipe bolečin:

• (glede na fiziološko vlogo) fiziološka bolečina -> bolečina, katere namen je predati opozorilo oziroma ubraniti telo pred resnimi posledicami že nastale poškodbe,
• (glede na fiziološko vlogo) patološka bolečina -> kronična bolečina, ki ovira opravljanje vsakodnevnih obveznosti,
• (posebna vrsta bolečine) prenesena bolečina -> bolečina, katere vzrok izvira v notranjem organu, čutiti pa jo je mogoče na površini telesa, in
• (posebna vrsta bolečine) projicirana bolečina -> bolečina, ki jo povzroči draženje bolečinskih vlaken, izvor bolečine pa je nekje drugje.

Akutna bolečina

Nenadna bolečina, prisotna le kratek čas, praviloma nastane kot posledica znanega vzroka, denimo bolezni (vnetje, zastrupitev), poškodbe (ureznina, opeklina, zlom) ali medicinskega posega (operacija, zobozdravstveni poseg).

Je neprijetna, ostra in mine nadvse hitro po odpravi razloga nastanka, smo pa v določenih življenjskih situacijah z njo soočeni vsi.

Kronična bolečina

Za kronično bolečino je značilna dolgotrajnost, a lahko ta v določenem obdobju tudi izgine. Kljub temu pogosto traja več mesecev ali let, vzrok zanjo pa je v večini primerov zelo težko določiti, opaža pa se, da je pogosto posledica specifičnih zdravstvenih stanj (rak, artritis, fibromialgija, migrena).

Različne ankete kažejo, da se denimo v Združenih državah Amerike s kronično bolečino sooča petina prebivalstva, pri čemer 7 % ljudi čuti omejenost pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti.

Somatska bolečina

Gre za bolečino, ki jo je možno enostavneje lokalizirati, saj je površinska in nastane na koži.

Povzroča jo stimulacija živčnih končičev, neoreceptorjev ⁶, ki se nahajajo v kosteh, mišicah, kitah, sklepih in vezivnem tkivu, ki živec obdajajo. Z njo se prej ali slej sooči vsak med nami.

Visceralna bolečina

Izredno zahrbtna, intenzivna bolečina je povezana s poškodbami notranjih organov in njihovih ovojnic. Lahko je površinska ali globoka, a jo neodvisno od tega nadzoruje simpatični živčni sistem, medtem ko je nadvse značilno zanjo širjenje celo na druge dele telesa.

Je morebitna znanilka srčnega infarkta, vnetja žolčnika, ledvičnih kamnov in drugih bolezenskih stanj, ki vedno zahtevajo strokovno zdravniško obravnavo.

Nociceptivna bolečina

Bolečino povzročajo različne poškodbe tkiva, kakršne so ureznine, opekline, tudi zlomi in modrice, vendar se enako pogosto pojavlja kot posledica zdravstvenih problemov, kot so artritis, vnetne črevesne bolezni ter osteoporoza.

Doživljamo jo vsi, in sicer kot ostro ter utripajočo, glede na vzrok nastanka pa je lahko bodisi akutna bodisi kronična.

Nevropatska bolečina

Kadar je prizadeto živčevje, kar je posledica staranja, prekomerne obrabe hrbteničnih vretenc ali sladkorne bolezni, raka oziroma multiple skleroze, prihaja do zbadajočega, neprijetnega, pekočega občutka (v predelu hrbtenice), s katerim se srečuje približno 10 % odraslih.

Psihogena bolečina

Čeprav je prisotna pri kar 15 % prebivalstva, ta ni posledica ne deformacije ne kakršnekoli poškodbe tkiva. Pravzaprav telesnega vzroka zanjo ni mogoče odkriti, zato jo je izredno težko odpraviti.

5 bolečin, ki jih ne smemo prezreti

Bolečinski prag je v največji meri odvisen od posameznika. Gre torej za povsem individualno, subjektivno zaznavo, vendar bolečina kljub temu velja za zaščitni mehanizem, ki človeka opozori na nevarnosti oziroma ga spodbudi k temu, da se izogne škodljivim vplivom.

Po drugi strani mu pove, da je z njim lahko nekaj narobe, zato je bolečina nemalokrat alarm, da se je potrebno čim prej obrniti na zdravnika. Za takšne veljajo:

1. Bolečina v trebuhu. ǀ Ker se v trebušni votlini nahajajo številni organi, bolečina v trebuhu nakazuje na različne morebitne poškodbe ali vnetja, pri čemer za najpogostejši (in obenem najresnejši, saj sta življenjsko ogrožajoči) veljata nenadna, močna bolečina v spodnjem desnem delu (vnetje slepiča) in bolečina, ki seva v zgornji del hrbta ter sočasno povzroča slabost (vnetje trebušne slinavka, žolčni kamni).

Možni so tudi drugi vzroki, denimo: bolezen prebavil, kila, ciste na jajčnikih …

2. Bolečina v glavi. ǀ Glavobol je eden najpogostejših odzivov telesa na preobremenitev, a njegov nenaden pojav nemalokrat naznanja možgansko kap. Bolečina se v tem primeru pojavlja le za enim očesom, pogosta pa sta tudi izguba ravnotežja in ohromljenost ene od strani telesa. Enako pogosto je nenaden, močen glavobol pokazatelj možganskega tumorja.

Možni so tudi drugi vzroki, denimo: migrena, udarec v glavo, vnetje, zastrupitev, glavkom, temporalni arteritis …

3. Bolečina v prsih. ǀ Bolečina v prsih se pojavlja kot izjemna teža, pritiskajoča na prsni koš, in je eden najizrazitejših simptomov srčnega infarkta. Obstaja možnost, da se občutek razširi na vrat, ramo, levo roko, čeljust.

Možni so tudi drugi vzroki, denimo: pljučna embolija, vnetje osrčnika, disekcija aorte …

4. Bolečina v nogah. ǀ Vzrok otekline v eni od spodnjih okončin, na otip mehke in tople ter pekoče je lahko zelo verjetno krvni strdek, ki se pojavi zaradi motenega pretoka krvi. K njegovemu nastanku in posledično bolečine v nogah v veliki meri pripomore nezadostno gibanje. Stanje je posledica globoke venske tromboze.

Možni so tudi drugi vzroki, denimo: živčne poškodbe, artritis …

5. Bolečina v hrbtu. ǀ Ob pojavu bolečine brez očitnega vzroka (za primer poškodbe vretenc), gre lahko za trebušno anevrizmo. V tem primeru se je smiselno čim prej obrniti na medicinsko stroko.

Možni so tudi drugi vzroki, denimo: ledvični kamni, razjeda na dvanajsterniku, žolčni kamni …

V kolikor čutite bolečino v kateremkoli od navedenih predelov telesa, vam strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarnasvetujemo čimprejšnji obisk osebnega zdravnika ali urgentne ambulante.

Zdravstveno osebje vas bo namreč napotilo na diagnostične preiskave, na temelju katerih bo potrdilo ali ovrglo sum na katero od naštetih poškodb in vam odredilo ustrezno zdravljenje oziroma okrevanje.

Podajanje dejstev: Tanja Lukanc mag. farm.

Literatura:

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Tina Zupanič, Aleš Korošec – Z zdravjem povezan vedenjski slog (19.2.2023). Dostopno na: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/raziskava-z-zdravjem-povezan-vedenjski-slog-2020/
• Anekar AA, Cascella M. WHO Analgesic Ladder. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan- (20.2.2023). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554435/
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – Kako skrbimo za svoje zdravje? (20.2.2023). Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/kako_skrbimo_za_zdravje_splet_3007_koncna.pdf
• The European Pain Federation EFIC – What is the definition of pain? (21.2.2023). Dostopno na: https://europeanpainfederation.eu/what-is-pain/
• Lahajnar Čavlovič, S. Predgovor. V: Kamenik, M, Krčevski-Škvarč, N, Lahajner, S. Vpliv bolečine na družbo. Maribor: Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, 2011: 19.
• Vizita – Kaj sploh je bolečina in katere vrste poznamo? (23.2.2023). Dostopno na: https://vizita.si/zdravje/vrste-bolecine.html