V današnji potrošniški družbi ima človek na voljo nešteto možnosti, med katerimi se lahko odloča. Tokrat se bomo osredotočili na široko paleto izdelkov, ki jih ponujajo trgovine s prehranskimi izdelki. Z vprašanjem kaj sploh jesti, se danes ukvarja precej strokovnjakov, vendar enoznačnega odgovora ni podal še nihče. Seveda ne, ko pa stvari še zdaleč niso tako preproste. Oglaševalci pa točno to negotovost s pridom uporabljajo v svoje namene. Današnji način življenja marsikomu ne omogoča domače pridelave hrane, za katero velja nesporno dejstvo, da je najbolj kakovostna, zato smo pač prisiljeni hrano kupovati v trgovinah. Na srečo pa se, če smo le pazljivi pri izbiri, tudi na policah supermarketov najdejo izdelki, ki se po kakovosti lahko približajo domačim.

Pri izbiri izdelka moramo biti pozorni na oznake, ki nam razkrivajo izvor živila.

Če ste zasledili na izdelku oznako bio ali eko, gre za izdelek biološkega ali ekološkega izvora, kar pomeni, da je bil pridelan in predelan brez uporabe pesticidov, mineralnih ter umetnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, rasnih hormonov in antibiotikov. Gre za sinonima, ki zagotavljata biološko/ekološko pridelavo, v skladu s strogimi standardi preverjanja kakovosti. Živilo, ki ima na embalaži  katerokoli od omenjenih oznak, ima zraven odtisnjen še certifikat kakovosti, ki potrjuje izvor živila.

V zadnjem času precej pogosto zasledimo tudi oznaki naravno in domače. Lahko tudi lokalno pridelano. Hrana pridelana v naši okolici, je seveda praviloma kakovostnejša, ker ni prepotovala na tisoče kilometrov, vendar nad takšnimi izdelki ni nobene kontrole. Nihče nam torej ne zagotavlja, da ne gre za marketinško potezo privabljanja kupcev. Obstajajo sicer slovenske organizacije, ki izvajajo nadzor nad določenimi domačimi izdelki, zato bodite pozorni tudi na certifikat, ne le na sam napis.

Gluten

Gluten – da ali ne? To se ljudje v zadnjem času precej pogosto sprašujemo. Strokovnjaki pravijo, da kljub ostremu boju proti glutenu, ki se je razvil v zadnjem času, ni razloga, da bi se mu morali popolnoma odpovedati. Razen na ljudi, ki jim ta povzroča zdravstvene težave,  gluten v normalnih količinah nima negativnih učinkov. Vsekakor pa je pri izbiri brezglutenske hrane najbolje posegati po živilih, ki glutena že v osnovi ne vsebujejo. To se prepričamo tako, da preverimo certificirano oznako brez glutena na embalaži.

Najvišja kakovost

Poleg certifikatov, ki so nadzirani s strani evropske ali svetovne kmetijske politike, obstajajo tudi blagovne znamke, ki nam ponujajo prehrambene izdelke najvišje kakovosti. Ena izmed teh je blagovna znamka Demeter, ki postavlja na police le hrano, pridelano in predelano v skladu z biodinamično pridelavo in predelavo. Gre za visoka načela sožitja z naravo in naravnimi energijami.

Pravična trgovina

Tu je še oznaka Fairtrade, ki označuje pravično trgovino. Temelji na partnerstvu med proizvajalci in potrošniki. Za razliko od ostalih organizacij, blagovnih znamk in certifikatov je še posebej osredotočena na proizvajalca. Izdelki pod okriljem te organizacije so v skladu s trajnostnim razvojem zemlje, hkrati pa zagotavljajo pravično plačilo proizvajalcem.

Pa je ekološko tudi zdravo?

Vse naštete oznake so lahko vodilo pri odločitvi kaj kupiti, vendar pa se moramo zavedati tudi nekaterih pasti. Živilo biološkega ali ekološkega izvora je bilo pridelano na naraven način brez škodljivih snovi, vendar to samo po sebi še ne zagotavlja, da je živilo tudi res zdravo. Krompirjev čips še vedno ne sodi na uravnotežen in zdrav jedilnik, pa čeprav je bil krompir zanj pridelan na naraven način. Pogosto nas zavede oznaka domače, ki pa žal ni kontrolirana. Pri teh izdelkih so kupci lahko tudi zavedeni, saj velja prepričanje, da je domače tudi biološko, kar pa ne drži nujno. Vsekakor se splača ravnati po določenih napisih, odtisnjenih na embalažah živil, vendar je nujen tudi premislek o tem , kaj oznaka dejansko pomeni.

L. M.