Joga je starodavna indijska modrost, ki izvira iz hinduizma. V zahodnem svetu je poznana predvsem kot oblika fizične vadbe, vendar je v svojem bistvu veliko več kot to. Gre za način življenja, ki predpostavlja močno fizično telo kot temelj zdrave duševnosti in uma. V povezavi z meditacijo je joga pot do umirjenega, harmoničnega odnosa s samim sabo in z okolico. Da pa bi dosegli to stanje, je potrebnih več let izvajanja joge in poglabljanja vanjo, saj ta zahteva celega človeka. Izvajanje jogijskih položajev in zavestna odločitev za življenje v ljubeči prijaznosti, lahko tudi vam spremenita življenje na dolgi rok. 

Za začetek podajamo nekaj nasvetov za tiste, ki se s tovrstno vadbo srečujejo prvič. Najpomembnejše pri začetnikih, pa tudi pri tistih, ki jogo prakticirajo že dlje časa je, da z vadbo ne pretiravajo. Primerna je tako za mlade kot stare, vendar moramo upoštevati, kaj nam sporoča naše telo. Joga ni ekstremni šport, pri katerem bi preizkušali meje svoje vzdržljivosti. Cilj je začutiti telo, da bi mu lahko prisluhnili in ga spoštovali. Položaje zato vedno izvajamo tako intenzivno, da nam je še prijetno in nimamo občutka, da bi si lahko karkoli poškodovali.  

Sedeče položaje med katere spada tudi meditacija, izvajamo tako, na ravni površini sedemo v turški sed. Hrbtenica je zravnana, kolena so čim bolj na tleh. Takemu položaju pravimo Sukhasana, kar v prevodu pomeni udoben, enostaven položaj. V primeru, da čutimo bolečino v hrbtenici si pomagamo tako, da pod zadnjico položimo blazino ali karkoli drugega. Bistvo je v tem, da nam je udobno in prijetno, kar pa enako velja tudi za ležeče ali stoječe položaje.  

Meditacijo navadno izvajamo po seansi jogijskih položajev (ali pa po vsakem jogijskem položaju), saj je takrat telo bolj sproščeno in misli lažje usmerimo navznoter, namesto, da bi begale k fizičnemu svetu. Osrednji poudarek pri meditaciji je na mantri. To so besede ali zlogi, s katerimi ustvarjamo zvočne vibracije, da bi vzpodbudili določene meridiane in sprostili miselno in fizično napetost.  

Praktiki naštevajo, da jim je vadba prinesla številne pozitivne učinke. Lažje se soočajo s stresom, imajo mirnejši spanec ter več energije, boljšo samopodobo, močnejšo koncentracijo in še in še. 

Če menite, da vam opisani način meditacije ne ustreza, vas bo morda razveselilo dejstvo, da lahko meditacijo opravljate kar med vsakdanjimi opravili. Pravzaprav so celo vsakdanja rutinska opravila neke vrste meditacija, če se jih lotimo z resno zavzetostjo. Barvanje mandal, ki jih danes lahko kupimo v vsaki knjigarni, je odlična sprostitev nakopičene negativne energije v telesu. Ali pa risanje mantre, tako imenovana likhit džapa. Gre za ustvarjalno delo pri katerem si izberemo najljubšo mantro in iz nje ustvarjamo pisane vzorce. V ozadju je duhovna misel ali sporočilo, ki ga želimo poslati v svet, kot je recimo misel o svetovnem miru ali splošnem nenasilju. 

Prvi vtis, da je joga preprosta oblika vadbe brez naprezanja, je daleč od resnice. Tudi meditacija je precej več, kot le sedenje v brezdelju. Joga vam ponuja pobeg iz vsakdanje rutine, nenehnega občutka preobremenjenosti in neizpolnjenosti, vendar le pod pogojem, da jo sprejmete kot način življenja. Izvajanje jogijskih položajev bo morda res okrepilo vaše telo ali ga naredilo prožnejšega, vendar šele zavedanje enakovrednosti uma in duha, prinese resne pozitivne učinke. Saj ljudje vendar nismo le fizično telo, bistvo je v nas samih. Najlepše sporočilo, ki nam ga daje joga, se skriva v ljubezni do sebe, drugih in vsega kar nas obdaja.

L. M.