Introvertirane osebe morda res nimajo najboljših komunikacijski spretnosti, vendar jih ravno to dela toliko boljše poslušalce. Ker ne čutijo potrebe po stalnem izražanju samega sebe, lažje prisluhnejo drugim, to pa je v današnjem svetu prava redkost. Ta lastnost je verjetno tudi odgovor na vprašanje, zakaj so introvertirani, kljub pomanjkanju komunikacijskih sposobnosti, zaprtosti vase in navidezni ne-sodelovalnosti, boljši voditelji.

Uživanje v samoti in miru pa ne pomeni, da živijo v popolni izolaciji od ljudi. Introvertirane osebe so pogosto celo boljši prijatelji, saj navezujejo stike bolj premišljeno, ne pa zgolj zaradi zadovoljitve potrebe po socialni interakciji.

Njihova razmišljujoča narava jim omogoča, da odgovorno in vestno opravijo svoje delo, zato veljajo za zanesljivejše. Glede na raziskave, v izobraževanju dosegajo boljše rezultate, kar glede na zgoraj opisano, ni presenetljivo.

Čas preživet v samoti je lahko zelo kakovosten. Le kako bi Albert Einstein prišel do velikih ugotovitev, če bi ves čas preživel zunaj, obkrožen z ljudmi. Ker je bil introvertiran, je večino časa raje posvetil razmišljanju v samoti, kar se je izkazalo za izredno produktivno, ne le zanj ampak za celotno človeštvo. Za velike dosežke je potreben trud, osredotočenost in miselna koncentracija, ki jo lahko doseže le vsak posameznik zase, v svojem notranjem svetu. Celo psihologi, ki proučujejo ustvarjalnost, trdijo, da je samota nujna za uspešno izpeljan proces.