Uživanje sadja je pomembno, ampak saj to verjetno že veš. Vseeno pa ljudje marsikdaj mislimo, da bomo z raznimi dodatki in nadomestki, kot je na primer sadni sok, nadomestili vsa potrebna hranila, ki jih sicer dobimo iz sadja. Pa ni tako. Zate imamo več razlogov, zakaj si zjutraj namesto pomarančnega soka privošči raje celo pomarančo. Pomembno razliko med sadnimi sokovi in sadjem samim naredita dve komponenti: lupina in sadna kaša.

Lupina

Užitna lupina mnogih najbolj razširjenih in zdravih vrst sadja – med drugim jabolk, marelic, borovnic, fig, grozdja, hrušk, sliv, malin in jagod – je ključna za biološko aktivnost sadja. Preko nje ima sadje namreč stik s sončno svetlobo, tam se tvorijo barvni pigmenti, ki absorbirajo različne valovne dolžine svetlobe. Ti pigmenti, vključno s karotenoidi in flavonoidi, varujejo zdravje in zagotavljajo hranilne snovi. Lupina določenih vrst sadja, kot je na primer grozdje, naj bi varovala pred ultravijolično svetlobo. Žal pa se, ko je sadje predelano v sok, lupine v predelavo navadno ne vključuje, zato sokovi teh koristi pogosto nimajo.

Kaša

Tako kot lupina je tudi sadna kaša dober vir prehranskih vlaknin in drugih hranilnih snovi. Dober primer je pomarančni sok – bel, kašast del pomaranč, je primaren vir flavonoidov v njih. Sočni oranžni deli pa vsebujejo največ vitamina C. V telesu flavonoidi in vitamin C pogosto delujejo skupaj, na telo namreč dobro deluje kombinacija obojega. V procesu pridelovanja soka pa je izvzet bel del pomaranče in z njim flavonoidi. Četudi imajo mnogi sokovi na embalaži napisano, da ta vsebuje koščke, navadno ne gre za originalne koščke dejanskih pomaranč, iz katerih je izdelan sok.