Redni zobozdravstveni pregledi so temelj zdravega nasmeha in celotnega zdravja. Kljub temu, da mnogi obiski zobozdravnika povezujejo z bolečimi posegi ali popravili, je v resnici preventiva tista, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravih zob in dlesni. Zobozdravstvena preventiva omogoča pravočasno odkrivanje težav, preden se razvijejo v resne bolezni, kar lahko bistveno zmanjša potrebo po invazivnih posegih in izboljša kakovost življenja.

Skrb za ustno votlino in zdravje zob je povsem neločljiva od našega vsesplošnega počutja ter zdravja, hkrati pa je zdravstveno stanje v ustih tudi nadvse pomemben pokazatelj kakovosti našega bivanja. V ustno votlino preko vnosa hrane in pijače namreč vsakodnevno vstopajo številne bakterije, ki se ob nerednem čiščenju zob vsaj dvakrat dnevno hitro združijo v sprva mehke, kasneje pa v trde obloge (zobni kamen), kar sčasoma vodi v vnetje dlesni (gingivitis) in zobno gnilobo (karies).

Obe bolezni na dolgi rok pripeljeta do izgube zob, zaradi česar se pojavi potreba po implantatu, zobnemu vsadku, primernemu za vse paciente, ki so izgubili enega ali več zob.

Za implantat se danes odloča vse več pacientov, ki so utrpeli izgubo zoba, kajti implantat povrne naraven izgled zobovja, hkrati pa nadomešča z izpadom zoba izgubljen funkcionalni ugriz.

Gre za ekonomično in manj invazivno metodo, pred katero se oceni realno stanje v ustih, naredita pa se tudi kirurška analiza splošnega zdravstvenega stanja in analiza pridobljenih informacij oziroma morfologija čeljustne kosti.

Navkljub temu, da gre za odlično rešitev, ki brezzobim posameznikom vrača nasmeh na obraz in jim daje potrebno samozavest, se je posegu mogoče izogniti z redno, ustrezno skrbjo za zobe ter ustno votlino.

Zobno stanje otrok

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je v letu 2019 izvedlo raziskavo Ustno zdravje otrok in mladostnikov, si 62 % otrok, mlajših od pet let, redno umiva zobe vsaj dvakrat dnevno ali pa jim pri tem pomagajo odrasli, praviloma njihovi starši ali stari starši.

Starejših otrok, ki primerno skrbijo za ustno higieno in se obenem redno udeležujejo preventivnih pregledov pri zobozdravniku, je s starostjo vse več, kar je toliko bolj pomembno zaradi izraščanja prvih stalnih zob. A neodvisno od tega podatki kažejo, da vsak peti petletnik, prav tako starejši otrok (raziskava se je zaključila pri starosti 17 let), zob ne čisti vsak dan.

Ti otroci so ne le prikrajšani za lep in zdrav nasmeh, temveč obstaja velika verjetnost, da bodo izključno zaradi neprimerne skrbi za svoje ustno zdravje kmalu izgubili enega ali več zob, kar jih bo pripeljalo v zobozdravstveno ordinacijo, kjer bodo prosili za implantat.

Vprašanje pa je, ali bo metoda izvedljiva, kajti zdravstveno stanje njihove ustne votline bo bržkone že tako načeto, da bo v izogib poškodbam sinusov ali živcev ustreznejša metoda all on 4. Za to je potrebna strokovna ocena zobozdravnika, saj metoda all on 4 obstaja v različnih modifikacijah, ki so nemalokrat celo veliko boljša izbira od klasičnih bodisi implantatov bodisi primarne oblike all on 4 in drugih metod, s katerimi se pomaga brezzobim pacientom.

Za razliko od otrok s slabimi higienskimi navadami, kar se ustne votline tiče, imajo otroci, ki za svoje zobe redno skrbijo, na voljo več možnosti, kako svoj nasmeh in s tem tudi zdravje še izboljšati.

V kolikor se soočajo z ortognatskimi napakami ali težjimi ortodontskimi nepravilnostmi, te lahko odpravijo s pomočjo ortodontskega aparata invisalign, postopek katerega poteka povsem digitalno, zaradi česar se opornice bolje prilegajo kakor pri klasičnih odtisih običajnih ortodontskih aparatov.

Vsekakor ti otroci zaradi dobrih navad čiščenja zob ne glede na genetske predispozicije k zobnim boleznim še dolgo ne bodo imeli potrebe pomišljati na implantate, saj bodo zobe z nadaljevanjem primerne ustne higiene, izogibanjem škodljivih snovi in rednimi pregledi ohranili do pozne starosti.

Zobno stanje odraslih

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2020 izvedlo tudi raziskavo Zdrav življenjski slog, ki je vključevala ustno zdravje odraslih. Ta je pokazala, da zobe redno umiva 68,4 % odraslih, starih med 18 in 74 let, pri čemer so ženske vestnejše kakor moški.

Ustna higiena je namreč ustrezna pri 79,3 % ženskega prebivalstva, medtem ko moška populacija dosega komaj 58,2 %. Po samooceni glede stanja zobovja, kar je povezano s kakršnimikoli težavami z zobmi ali težavami v ustni votlini, so anketiranci v 8 % tudi menili, da je njihovo stanje slabo.

To pomeni, da takšne ali drugačne težave v ustnem predelu skupno doživlja najmanj 117.000 odraslih, v večini primerov pa imajo ti v ustih že vsaj en implantat.

Za predvideti je, da bo število implantatov pri tistih, ki tega že imajo, v naslednjih letih naraslo, tako za odrasle kot otroke, soočene z manjšimi težavami z zobmi (denimo zabarvanimi zobmi, odlomljenimi zobmi, obrabljenimi zobmi), pa so primerna rešitev zobne luske. Te se na zob namestijo na način, da se zob minimalno obrusi s prednje strani, medtem ko z ostalih ostane nedotaknjen, s čimer se ohrani zdrav zob, na katerega se namesti zobna luska.

Zanjo so potrebni trije obiski zobozdravstvene ambulante, ker se najprej izvede stomatološki pregled, na katerem se preveri stanje dlesni in opravi prvi odtis, na drugem pa se na temelju modelacije na zobe pritrdijo začasne luske ter zob predpripravi in odtis pošlje v zobotehnični laboratorij, kjer se iz keramike enake barve kakor zob izdela prava luska. Ta se potem namesti in trajno zacementira na zob na tretjem obisku, na katerem se med drugim uskladi griz.

Vpliv zdravja ustne votline na splošno zdravje

Četudi je slabo stanje zob in ustne votline eden prvih znakov številnih bolezni, preventivi pozornost posveča premalo posameznikov, še najmanj tisti, ki so že zaradi genetskih predispozicij ali zgodnje izgube zob, zaradi katere imajo v ustih zobni vsadek (implantat), nagnjeni k slabšemu stanju ust.

Pojavi v ustni votlini povečujejo tveganja za razvoj nekaterih bolezni, natančneje:

• zobna gniloba nakazuje pomanjkanje hranil, kot sta kalcij in vitamin D, povezana pa je tudi s sistemskimi boleznimi, najpogosteje s sladkorno boleznijo ter z boleznimi srca,
• parodontalna bolezen, danes v eni od oblik prisotna že pri 93 % odraslih, poveča tveganje za nastop srčnega infarkta in možganske kapi,
• stanjšana in obrabljena zobna sklenina lahko kaže na refluks kisline,
• slab zadah, ki je v večini primerov posledica slabe ustne higiene, je pogosto povezan s prebavnimi motnjami, prvenstveno gastroezofagealnim refluksom, okužbo z bakterijo Helicobacter pylori in oslabljeno funkcijo jeter,
• razjede na ustni sluznici pa so nemalokrat posledica hormonskih sprememb, padca odpornosti ali pomanjkanja vitaminov.

Ne glede na opisane težave z zobmi, ki dolgoročno vplivajo na zdravje celotnega telesa, se je po pomoč možno obrniti na Zobozdravstveni center Diamant z ambulantama v Ljubljani in Celju.