Emisije toplogrednih plinov iz prometa naj bi se do leta 2050 podvojile, osebna vozila pa že prispevajo 70 odstotkov k tem emisijam in 50 odstotkov k onesnaženosti zraka v mestih. V mestih po vsem svetu iščejo in preizkušajo nove pristope, s katerimi bi prometne sisteme naredili bolj trajnostne in učinkovite. Zagotavljanje kakovostne alternative zasebnim potovanjem z avtomobilom in kombiniranje različnih vrst mobilnosti, zlasti javnega potniškega prometa in mikromobilnosti, so najpogostejša izbira.

Za spodbujanje prebivalstva k uporabi javnega potniškega prometa in posledično gospodarsko vzdržnost tovrstnih služb je izjemnega pomena zagotoviti učinkovit in enostaven sistem plačevanja. To so pričakovanja uporabnikov, potrošnikov, ki se ne nanašajo le na vsakdanje nakupe, temveč gredo širše, tudi na uporabo različnih prevoznih sredstev ali na potovanja.

Raziskave Vise so pokazale, da prebivalci ne uporabljajo javnega potniškega prometa, če je ta nepraktičen. Gre za težavo, ki jo je mogoče odpraviti z uporabo plačilnih kartic, ki so že v naših denarnicah in nam omogočajo, da preprosto vstopimo na avtobus ali vlak in potujemo – ne da bi morali pred tem karkoli opraviti.

V Ljubljani na avtobus enostavno z brezstično kartico Visa

Svetovni mreži mest, kjer lahko uporabniki vožnjo na avtobusih plačajo s plačilno kartico, se je, tudi zahvaljujoč Mestni občini Ljubljana, Ljubljanskemu potniškemu prometu, družbam NLB, Margento, Bankart in Visa nedavno pridružila še Ljubljana. Visa je svojo tehnologijo plačevanja s plačilnimi karticami v javnem potniškem prometu v Ljubljano pripeljala, da bi potnikom zagotovila večjo enostavnost, varnost in udobje med potovanjem.

»V Visi verjamemo, da je najboljša izkušnja uporabe javnega potniškega prometa prav ta, da se imetnikom plačilnih kartic – ne glede na to, ali gre za lokalne prebivalce, obiskovalce ali turiste – omogoči uporaba njihovih obstoječih plačilnih kartic, t.j. da se kartice, ki jih že imajo v žepu ali torbici in jih uporabljajo za vsakodnevne nakupe, uporabljajo tudi za plačevanje voženj v javnem potniškem prometu,« je izpostavila direktorica Vise za Slovenijo, Alenka Mejač Krassnig.

Od uvedbe tehnologije kartičnega plačevanja za uporabo javnega potniškega prometa leta 2011 je Visa po vsem svetu predstavila več kot 650 projektov kartičnega plačevanja javnega potniškega prometa, več kot 350 projektov pa je v pripravi. Visa ostaja zavezana nadaljnjemu sodelovanju s partnerji, vladami, izdajatelji in izvajalci javnega potniškega prometa za ustvarjanje bolj digitalnih, vključujočih in povezanih mest za vse.

Moč lokalnega povezovanja in znanja

Po podatkih Vise je Slovenija med 10 najbolj razvitimi trgi na svetu po penetraciji brezstičnih plačil.

»Kar pomeni, da nam je ta tehnologija blizu in se je ne bojimo. To sta prepoznala tudi Mestna občina Ljubljana in podjetje LPP, ki razumeta potrebe in pričakovanja sodobnega uporabnika, da bo uporabniška izkušnja najboljša možna,« je poudarila Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo.

Visa zelo ceni usmeritev Mestne občine Ljubljana v trajnostno prometno politiko in da tudi vse posameznike na različne načine spodbuja k omejevanju uporabi avtomobila, da nudi tudi alternative uporabi avtomobila. Enostavnost plačevanja je veliko pomembnejša kot se morda zdi na prvi pogled.

»V Margento R&D gradimo svetlo prihodnost mobilnosti za naša mesta! Z uvedbo plačilnega sistema s karticami neposredno na Margento validatorjih na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa, ki so plod slovenskega razvoja in inovacij, smo dosegli ključen napredek. V letošnjem letu je bil v celoti nadgrajen  sistem Urbane, kjer smo poleg bluetooth validacije implementirali še možnost kartičnega plačevanja mestnega in primestnega javnega potniškega prometa, ki bo še olajšala dostopnost do javnega potniškega prometa v Ljubljani. Naš cilj je prispevati k oblikovanju inteligentne, medsebojno povezane in trajnostno naravnane urbane skupnosti,« je poudarila Romana Butolen, COO, Margento R&D.

Izkušnje družbe Visa iz evropskega okolja kažejo, da prav uvedba kartičnih plačil prinese povečanje števila potnikov: zaradi enostavne uporabe se poveča število transakcij. Ljudje veliko več uporabljajo javni potniški promet.

Ekosistem za brezstično plačevanje je bolj trajnosten

Brezstični plačilni sistemi so tudi okolju prijazni, saj zmanjšujejo potrebo po papirnatih ali plastičnih vozovnicah. To prinaša številne prednosti za upravljavca, potnike in okolje, saj ta oblika potovanja v bistvu spodbuja trajnostno rabo virov in odpravlja vozovnice za enkratno uporabo skupaj s plastičnimi potovalnimi karticami.

Zmanjšajo se operativni stroški, v ozračje se razprši manj škodljivih emisij, proizvede se manj odpadkov in zmanjša se odvisnost od strojne opreme, ki se uporablja za izdajanje vozovnic.

Pogled v prihodnost

Prihodnost javnega potniškega prometa bo digitalen in brezstičen ekosistem, ki bo dostopen, varen in hiter ter bo uporabnikom zagotavljal celovito izkušnjo javnega prevoza.

Modernizacija sistemov javnega potniškega prometa s tehnologijo brezstičnega plačevanja bo ključni korak k temu, da se uporabnikom omogoči napredek pri izbiri plačilnih možnosti in tudi ključno za spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa.