14. maja je vlada na dopisni seji preklicala epidemijo koronavirusa, s čimer je Slovenija postala prva država v Evropi, ki je razglasila konec epidemije. Odlok o preklicu epidemije je sicer začel veljati že takrat, uporabljati pa se je začel šele od 31. maja naprej. Kljub temu so zaradi nevarnosti širjenja virusa ostajali veljavni nekateri ukrepi. Ker konca epidemije koronavirusa takrat ni najavila še nobena druga evropska država, so se upravičeno začeli pojavljati dvomi in pomisleki s strani strokovnjakov, nihče pa ni mogel zares napovedati, kaj se bo razvilo v prihodnosti.

Iz ene skrajnosti v drugo

Če dobro pomislimo, smo morda (pre)hitro skočili iz ene skrajnosti v drugo. Če se spomnimo za nazaj, je 30. marca opolnoči začel veljati Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, ki je prebivalcem Slovenije prepovedoval gibanje izven občine stalnega ali začasnega bivališča. Glede na to, da je bila prepoved gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča odpravljena šele 30. aprila, je bil preklic epidemije zgolj dva tedna kasneje za marsikoga veliko presenečenje.

Nedavno nazaj si bil lahko kaznovan, če si brez tehtnega razloga prečkal meje občin, celo druženje s sorodniki, ki ne živijo v istem gospodinjstvu, je bilo prepovedano. Že 11. maja se je ponovno vzpostavil javni potniški promet, 18. maja so se že začele odpirati vse trgovine in notranji prostori lokalov. Delo od doma se je začelo seliti nazaj v pisarne, ljudje so se družili v lokalih in restavracijah, v mesta duhov se je naenkrat začelo vračati življenje. Lahko bi rekli, da še več življenja, kot ga je bilo kadarkoli prej.

Lažen občutek varnosti

Nizko število okužb v drugi polovici maja je delovalo v prid razglasitvi konca epidemije, več dni namreč nismo zabeležili novih primerov, najvišje število okuženih v enem dnevu sta bila dva okužena. Nenadno zatišje nam je morda dalo lažen občutek varnosti, nekateri so se preveč sprostili in pozabili, da je virus še vedno prisoten med nami. Ko je uporaba zaščitne maske naenkrat priporočljiva, a ne obvezna, so redki tisti posamezniki, ki jo nosijo v zaprtih prostorih, ko temperature začnejo segati tudi do 30 stopinj.

Ljudje so začeli potovati, dopustovati in obiskovati sorodnike tujini, zato ni nič čudnega, da smo smo od 22. junija ponovno priča rasti potrjenih primerov covid-19, ki se gibljejo med 6 in 14 okuženih dnevno. Od 25. junija je tako vstopil v veljavo sklep o ponovni obvezni uporabi zaščitnih mask, vendar se zdi, da sta splošen strah in panika pred virusom usahnila, ljudje so se sprostili in se kljub opozorilom v javnih prostorih še vedno zadržujejo brez maske. So nas pozitivni rezultati v drugi polovici maja in začetku junija zavajali? Smo res prehitro krenili iz ene skrajnosti v drugo?

G. K.