Telesna drža je pomemben dejavnik dobrega počutja in nasploh izvajanja raznolikih gibalnih vzorcev brez bolečin. Zaradi različnih življenjskih slogov se telesna drža med ljudmi zelo razlikuje, največkrat pa se o njej začnemo spraševati šele, ko v posameznem telesnem segmentu začutimo bolečino.

Bolečine, ki niso posledica udarcev, zvinov in drugih poškodb, velikokrat nastanejo zaradi prevelike količine časa, preživetega v napačnem telesnem položaju ter pomanjkanja ustrezne vadbe, s katero lahko (kot proti utež slabi telesni drži) zmanjšujemo tveganje za nastanek kroničnih bolečin. Najpogostejši krivec v primeru bolečin spodnjega predela åhrbta je nepravilno in zlasti predolgo sedenje, ki pa lahko poruši tudi ravnovesje mišic v ramenskem obroču, vratnem ali medeničnem delu in s tem izrazito poslabša kakovost gibanja. Veliko lahko preventivno naredimo že v pisarni ali na drugem delovnem mestu, kjer si ob velikih količinah sedenja vsakih 40 minuti privoščimo kratek odmor, v katerem vstanemo in raztegnemo telo v nasprotni smeri od sedenja, pri katerem smo večinoma ves čas upognjeni.

Krivde za slabo telesno držo pa ne smemo vselej zmotno valiti na nepravilno in prekomerno sedenje, temveč je krivec lahko na prvi pogled neopazen. Če se vrnem na zgoraj opisani primer bolečin v spodnjem delu hrbta, se morda omenjen vir težav nahaja relativno daleč od točke bolečine. Lažje kot pri sedenju  ga prepoznamo pri hoji ali pokončni stoji. Govorimo o pronaciji stopala (o ploskem stopalu), ki je posledica zlasti šibkosti stopalnega loka.

Stopalni lok sicer predstavlja temelj pravilne telesne drže, saj se v pokončni stoji ravno preko stopala prenašajo sile v in iz tal. Tako kot zgradbe v arhitekturi mora biti tudi telesna drža zasnovana na stabilnih temeljih oziroma v našem primeru stabilnem stopalnem loku. Slednji tako predstavlja prvo točko v telesu, na podlagi katere lahko v smeri navzgor optimalno delujejo naslednji sklepi, ki si po funkciji sledijo zaporedno (stabilen stopalni lok – mobilen gleženj – stabilno koleno – mobilen kolk …). Kadar je naš stopalni lok šibek, se kot domine podrejo funkcionalnosti ostalih sklepnih struktur, vlogo stabilnosti pa tako prevzame najbližji sklep stopalnemu loku – gleženj (čigar osnovna funkcija je ravno nasprotna – gibljivost), posledično večjo gibljivost povzročimo v kolenu (katerega osnovna funkcija je zopet nasprotna – velika stabilnost), in tako naprej vse do vratu. Zaradi navzven sicer majhnega predela telesa lahko torej nestabilnost stopalnega loka vpliva na višje ležeče sklepe, bolečine v različnih predelih telesa ter na veliko večje tveganje za nastanek poškodb.

K šibkemu stopalnemu loku veliko doprinese vedno bolj popularna mehka obutev. Mehki čevlji sicer resda zmanjšujejo sile na nekatere višje ležeče sklepne strukture ter stopalnemu loku nudijo oporo, vendar ga na taisti način tudi »lenijo«, saj mu zaradi izoblikovanega mehkega notranjega podplata čevlja ni potrebno opravljati svoje funkcije stabilnosti. Znano je, da v kolikor mišic ne obremenjujemo dovolj, postanejo šibke, zaradi mehkih čevljev pa v največ primerih nastrada ravno stopalni lok.

V izogib zgoraj opisanim neprijetnostim je priporočljivo, da z nekaterimi vajami za stopalni lok, kot so bosa hoja v čim večjih količinah, vlečenje stegnjenih prstov na nogah nazaj proti peti, ki ostaja na istem mestu (občutek, kot da bi želel prste povsem približati peti) ali vlečenje brisače s prstmi na nogah, zopet brez premikanja pete. Z izvajanjem takšnih vaj, ki jih lahko vključimo v vsakodnevna opravila, zlasti v toplejšem delu leta, poskrbimo, da ohranimo močan in stabilen stopalni lok ter tako postavimo dobre temelje za življenje brez bolečin.