Epidemija koronavirusa covid-19 je temeljito posegla v življenje vsakogar od nas. Morda smo bolezen tudi sami že preboleli, zagotovo pa smo do danes skoraj gotovo bili vsaj enkrat v stiku z obolelim.

Najbrž le redko kdo še lahko trdi, da ne pozna nikogar, ki je zbolel ali bitko z boleznijo celo izgubil. Poleg tega nas večina že drugo leto zapovrstjo dela od doma, naša socialna mreža je okrnjena in dejavnosti ter storitve, ki so se nam še leta 2019 zdele povsem samoumevne, težko ali vsaj težje dostopne.

Med drugim to velja za temeljno pravico vsakega človeka: zdravstveno oskrbo. Ukrepi, povezani z epidemijo koronavirusa, so korenito spremenili zdravstveni sistem. In ker je bila epidemija v zgodovini samostojne Slovenije marca 2020 razglašena prvič, so spremembe vsem nam tuje.

Pristojne institucije so za obvladovanje epidemije, hitro zaznavo pojava virusa in zajezitvijo tega sprejele številne previdnostne ukrepe. Ti narekujejo, da se lahko sprejme in zdravstveno obravnava izključno paciente, ki ne kažejo znakov bolezni covid-19 oziroma tiste z negativno epidemiološko anamnezo, pa še to izključno posamično, ob priporočeni razdalji (med denimo pacienti v čakalnici), nadzorovanemu vstopu v zdravstveni dom ter predhodno dogovorjenem terminu pregleda.

Iz tega sledi, da je dandanes urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje kot osnova kakršnekoli zdravstvene obravnave še toliko pomembnejše kot pred časom. Seveda pa gre v pacientovo dobro tudi, da ima ta poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja sklenjeno še dopolnilno zavarovanje, s pomočjo katerega se med drugim izogne nepotrebnim stroškom.

Zdravstvena oskrba v času epidemije

Dostop do osebnega zdravnika zaradi epidemije covid-19 žal ni več tako preprost kot je bil še nekaj let nazaj. Organizacija dela v zdravstvenih domovih je povsem drugačna kot pred pojavom koronavirusa. Zdi pa se, da je ta družbena kriza na plano potegnila tudi vse šibke točke zdravstvenega sistema, ki jim pred tem hote ali nehote nismo želeli nameniti pozornosti, s poudarkom na pomanjkanju kadra in prostorski stiski.

Visoko število obolelih za koronavirusom in povečana potreba po hospitalizaciji teh sta namreč že na začetku epidemije zahtevala takojšnjo reorganizacijo zdravstva. Treba je bilo zagotoviti večinoma začasne covid oddelke in prerazporediti zdravstveno osebje. V kolikor to ni prevzelo skrbi za covid bolnike, je moralo poleg rednega dela nadomeščati prerazporejene ali bolne kolege, ob tem pa zagotoviti stalen nadzor nad vstopnimi točkami, kjer se s pomočjo posebnega vprašalnika vrši kontrola nad epidemiološko anamnezo.

Obravnava se omogoča izključno predhodno naročenim pacientom, ki lahko vstopijo le pet minut pred dogovorjenim terminom. Iz tega razloga je seveda urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje izredno pomembno, saj zagotavlja obravnavo. Nanjo je sicer res treba čakati nekoliko dlje kot v preteklosti, vendar brez obveznega in navsezadnje tudi dopolnilnega zavarovanja ostaneta le v primeru življenjsko ogrožajočih poškodb urgenca, sicer pa samoplačniške storitve.

Nasveti za učinkovito zdravniško obravnavo v času epidemije

Dejstvo je, da zdravstvena obravnava pacientov zaradi zgoraj navedenih razlogov poteka počasneje kot pred epidemijo. Zaradi tega so čakalne dobe (še) daljše, kakršnikoli administrativni zapleti, denimo neporavnano obvezno zdravstveno zavarovanje, pa te le še podaljšujejo. Da bi se temu izognili in bili deležni učinkovite obravnave, najprej preverite, ali imate obvezno zdravstveno zavarovanje res urejeno ter ali ste poravnali vse obroke dopolnilnega zavarovanja. Ob tem upoštevajte spodaj navedene nasvete:

1. Ker vi sami najbolje poznate svoje telo, se redno opazujte in spremljajte vsakršne spremembe, povezane najsi bo z znaki obolenja za koronavirusom covid-19 najsi bo z drugimi boleznimi.
2. Ocena zdravstvenih težav. Ob znakih bolezni oziroma poškodbe, presodite, ali potrebujete takojšnjo zdravniško obravnavo ali pa lahko z obiskom zdravnika počakate dokler se epidemija nekoliko ne umiri. Pri tem je seveda treba poudariti, da resnih težav nikar ne odpravite z mislijo, da bodo te minile, temveč ukrepajte nemudoma.
3. Posvet z zdravnikom. V kolikor ocenite, da potrebujete zdravniško obravnavo, pokličite osebnega zdravnika in se pogovorite z njim o znakih bolezni oziroma poškodbe ter mu po potrebi pošljite fotografije bolezenskih znakov ali poškodbe. Ta bo presodil, ali vam lahko pomaga na daljavo oziroma vas naročil na osebni pregled in vam ob tem posredoval vsa nadaljnja navodila.
4. Prevzem zdravil in napotnic ter naročanje. Večino storitev lahko že nekaj časa opravite brezstično. Če vam zdravnik napiše recept za zdravila, se zaradi eRecepta napotite neposredno v lekarno, kjer ta prevzamete, s pomočjo sistemov eNapotnice in eNaročanja pa se lahko naročite na specialistični pregled brez obiska specialistične ambulante.

Dandanes je, ob urejenem obveznem zdravstvenem zavarovanju, marsikatero diagnostiko mogoče opraviti kar telefonsko ali po elektronski pošti. To še posebej velja za vso administracijo, vključno z urejanjem bolniškega staža, izdajo zdravil in napotnic ter pregledov izvidov. Zdravniška obravnava na daljavo gre v prid tudi kroničnim bolnikom, ki s pomočjo posebnih naprav redno spremljajo svoje zdravstveno stanje in lahko zato vsakršno spremembo osebnemu zdravniku ali specialistu sporočijo kar sami. S tem se čakanje na obravnavo drastično zmanjša, v primeru težav pa ta način zagotavlja pravočasno ter ustrezno zdravstveno oskrbo.

Statistični pregled

Ker je tekom prvega vala epidemije večina ambulant začasno ustavila opravljanje storitev nenujnih operativnih posegov in pregledov, so se čakalne dobe v večini primerov dodatno povečale. Za primer: podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da se je tekom prvega vala epidemije število izdanih napotnic v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019 zmanjšalo za kar 54 %, storitve specialističnih terapevtsko-diagnostičnih pregledov pa za 45 %. Tudi število operacij je upadlo, in sicer za 13,3 %.

Ob tem Onkološki inštitut Ljubljana v tem času beleži 30 % upad specialističnih obravnav za odkrivanje rakavih obolenj in približno enakovredno manjše število kontrolnih pregledov, pri čemer so v ospredju diagnoze kožnega ter krvnega raka ter raka prostate.

Kasnejša statistika (drugi in tretji val epidemije) za razliko od tega kaže, da je upad zdravstvenih obravnav v primerjavi z letom 2019 manjši (10 %), medtem ko novejši podatki nakazujejo celo počasno stabilizacijo. Med januarjem in septembrom 2021 so namreč v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja opravili 10 % več obravnav kakor v istem obdobju dve leti poprej, pri čemer je skoraj 20 % pregledov potekalo na daljavo. Vendar so tovrstni pregledi mogoči le ob urejenem obveznem zdravstvenem zavarovanju, sklenjenem (in poravnanem) dopolnilnem zavarovanju in opredeljenem osebnem oziroma družinskem zdravniku.

Ne glede na to, ali bo epidemija v kratkem izzvenela ali ne, bosta, če ne pride do večjega prestrukturiranja zdravstvenega sistema, obvezno zdravstveno zavarovanje in tudi dopolnilno temelj dostopnosti vsakršne zdravstvene oskrbe. Kajti kot smo spoznali skozi ta članek, zdravniška oskrba v času epidemije ni nemogoča, čeprav zahteva nekaj več potrpljenja in določeno mero prilagoditve, saj se je pot do zdravnika nekoliko spremenila.

Za vprašanja o vseh vrstah zavarovanj in pomembnosti sklenitve teh, pa tudi tega, katere storitve zajema posamezno zavarovanje, smo vam na voljo na telefonski številki XY in elektronskem naslovu XY.