Do leta 2004, ko je bila ustanovljena fundacija Wings for Life, je bilo usmerjenih raziskav na področju poškodb hrbtenjače resnično malo, vedno pa je za to primanjkovalo finančnih sredstev. Leta 2014 je fundacija začela sredstva zbirati tudi z organizacijo svetovnega teka in od takrat je s štartninami in donacijami povezanimi z dogodkom zbrala že preko 38 milijonov dobrodelnih evrov.

Udeleženci dobrodelnega teka istočasno startajo po vsem svetu, letos bo to 7. maja, tudi v Ljubljani, ob 13.00 po našem času. Sinhronizirano jih lovijo zasledovalna vozila, ki predstavljajo ciljno črto. Dlje tej črti bežiš, boljši je tvoj rezultat. Vozila dajo tekačem pol ure prednosti, nato začnejo voziti s 14 kilometri na uro, po dveh urah vozijo s hitrostjo 18 kilometrov na uro, nato pa nekoliko pospešijo in po štirih urah že vozijo s hitrostjo 34 kilometrov na uro. Pri tej brzini vztrajajo dokler ni ujet zadnji tekmovalec na njihovi trasi.

Zabaven koncept teka privablja tako vrhunske tekače, kot občasne rekreativce. Dogodek je namenjen vsem, pripravljenost ni pomembna, saj vsak pride do cilja, oz. cilj do njega. Mnogi se odločijo sodelovati le zato, ker s tem naredijo dobro delo, med tekmovalci pa vidimo tudi veliko takšnih, ki so prikovani na invalidske vozičke.

Tudi veliko znanih osebnosti vidimo. Nekateri le z veseljem sodelujejo, drugi postanejo ambasadorji dogodka. Med njimi bodo letos tudi Rebeka Dremelj, Peter Kauzer in Janja Garnbret.

Rebeka pravi, da teče za Nino, ki si je hrbtenico usodno poškodovala pred dvanajstimi leti, v prometni nesreči. Pozitivna in nasmejana je Nina lahko zgled mnogim, pravi Rebeka. Poglejte video: https://www.wingsforlifeworldrun.com/sl/o-teku/novice-in-zgodbe/video-nepremagljivi

Peter letos teče za Jerneja, ki je poškodbo hrbtenjače utrpel pri petih letih, danes pa je vrhunski smučar invalid: https://www.wingsforlifeworldrun.com/sl/o-teku/novice-in-zgodbe/jernej-slivnik-zgodba

Janja letos teče za Nina, fanta, ki je na vozičku 10 let, a še vedno aktiven na mnogih športnih področjih: https://www.wingsforlifeworldrun.com/sl/o-teku/novice-in-zgodbe/nino-batagelj-zgodba

Za kaj konkretno prispevamo s plačilom startnine?

Spodaj je sedem projektov, ki so financirani predvsem z izkupičkom od vsakoletnega teka Wings for Life World Run. Vsak zbran cent je namreč 100-odstotno namenjen raziskavam hrbtenjače in vsi ti projekti dajejo upanje:

Toksični glutamat
Sagol šola nevroznanosti, Univerza v Tel Avivu, Izrael

Glutamat je najpomembnejši živčni prenašalec v osrednjem živčnem sistemu. Je odločilni dejavnik za prebujanje živcev, vendar lahko prevelika koncentracija povzroči odmrtje živčnih celic. Ideja Angele Ruban vključuje znižanje koncentracije glutamata po poškodbi živca, zmanjšanje toksičnega učinka in posledične poškodbe. Nižje ravni glutamata bi lahko celo vodile do izboljšanega okrevanja in regeneracije. Ta pristop se je že izkazal za učinkovitega pri eksperimentih po možganski kapi ali travmatični poškodbi možganov. Dodajanje nekaterih encimov, ki razgrajujejo glutamat, je vodilo v izboljšano motorično funkcijo. To terapijo bi lahko kmalu klinično testirali.

Naelektrena koža
Elektrotehnika in računalništvo, Univerza v Washingtonu, Seattle, ZDA

Skupina znanstvenika Cheta Moritza je odkrila, da električna stimulacija hrbtenjače v višini vratu povzroči znatno in dolgotrajno izboljšanje delovanja rok pri pacientih, ki so utrpeli kronično poškodbo hrbtenjače visoke stopnje. Stimulacija poteka površinsko na koži na hrbtni strani vratu. Zaradi uporabe samolepljivih elektrod ni potreben kirurški poseg. Skupina je presenetljivo opazila tudi izboljšanje moči mišic in čutnega zaznavanja v nogah. Stimulacija je pozitivno vplivala celo na delovanje mehurja in črevesja.

Raziskovalci zdaj želijo podrobno preučiti, ali združena, simultana stimulacija prek kože na vratu in na ledvenem delu hrbtenice, skupaj z intenzivnimi rehabilitacijskimi treningi, poveča ta učinek. V primeru poškodb hrbtenjače visoke stopnje naj bi ta pristop pozitivno vplival na hojo in avtonomne funkcije.

Magnetično podaljšanje živčnih vlaken
Univerza v Pisi in nacionalni raziskovalni svet, Pisa, Italija

Kako lahko živčna vlakna spodbudimo k ponovni rasti po poškodbi hrbtenjače? To preučuje skupina znanstvenikov, ki jih vodita Vittoria Raffa in Marco Mainardi. Prišli so do novih odkritij. Dokazali so, da že najmanjše natezne napetosti stimulirajo rast živčnih vlaken v dolžino. Mehanične sile se ustvarijo z uporabo magnetnih polj. Potrebna nanotehnologija je visoko sofisticirana in posebej razvita s strani raziskovalne skupine. Ta koncept bi lahko kombinirali z drugimi postopki in razširili na terapijo z matičnimi celicami ali na širjenje živčnih mrež za zdravljenje poškodovane hrbtenjače

Obnavljanje in krepitev živčnih mrež
Univerza Leopolda Franzensa v Innsbrucku in Medicinska univerza v Salzburgu, Avstrija

Nevroznanstvenika Frank Edenhofer in Sébastien Couillard-Després trenutno razvijata novo kombinirano zdravljenje. Njun cilj je obnoviti živčne povezave prek t.i. induciranih nevralnih celic. Skušata tudi preprečiti nastanek brazgotin, ker brazgotine ovirajo regeneracijo. Da bi to dosegla, uporabljata posebne vezikle (zunajcelične vezikle), ki so običajno odgovorni za komunikacijo med celicami. Ti vezikli delujejo na mestu poškodbe in v krvotoku. Tehnika je namenjena regeneraciji živčnih povezav in predstavlja temelj terapij za paciente s kronično poškodbo hrbtenjače.

Sledenje genetskim kodam
Nevroznanost, Univerza v Kaliforniji, San Diego, ZDA

Najpomembnejša človeška motorična živčna pot je t.i. kortikospinalni sistem, povezava od možganske skorje do hrbtenjače. Prenaša ukazne signale od možganov do hrbtenjače – kar posledično vodi v aktivacijo mišič in gibanje. Je pa tudi pot, ki je najmanj sposobna regeneracije. Zato je potrebna zunanja stimulacija.

Nevroznanstveniki, ki jih vodi Camila Marques de Freria, razvijajo kombinirano zdravljenje, ki združuje presadke matičnih celic, nameščene na mestu poškodbe, in visoko intenzivne rehabilitacijske treninge. V prvem koraku skušajo določiti, kateri geni so aktivni v človeškem telesu v času takega zdravljenja. Ko odkrijejo genetsko kodo, jo primerjajo s farmakološkimi sredstvi, ki imajo podoben genetski profil. Najboljša aktivna sredstva bi nato lahko uporabili za zdravljenje pacientov s poškodbo hrbtenjače.

Premetena presaditev
Shirley Ryan AbilityLab, Chicago, ZDA

Martin Oudega se je s svojo raziskovalno skupino specializiral za t.i. Schwannove celice in njihovo presaditev v poškodovano hrbtenjačo. Njihov cilj je obnoviti živčno tkivo. Ena izmed težav povezanih s presaditvijo celic je, da nove celice na mestu poškodbe hitro odmrejo. Znanstvenikom je zdaj uspelo uvesti poseben biomaterial, ki pomaga omiliti sovražne pogoje v rani. Namen je povečati stopnjo preživetja na novo presajenih Schwannovih celic. Ta nova, dvofazna strategija, bi lahko temeljito spremenila presaditev celic in pozdravila poškodbe hrbtenjače.

Zgodnji, motorično visoko intenzivni trening?
Fakulteta medicine in zdravja, Univerza v Sydneyju, Avstralija

Zgodnji in motorično intenzivni trening je trenutno najbolj obetavna terapija za poškodbe
hrbtenjače. Predvsem zato, ker stimulira plastičnost hrbtenjače, i.e. njeno sposobnost, da
ustvarja nove povezave. Študija avstralskih nevroznanstvenikov, ki jih vodi Lisa Harvey,
raziskuje učinkovitost zgodnjega in motorično intenzivnega treninga na okrevanje in
posamezne telesne funkcije. Paciente z nedavno poškodbo opazujejo v centrih po vsem
svetu, da bi pridobljeno znanje kar se da hitro preizkusili v praksi. Ta študija ima potencial,
da spremeni potek rehabilitacije za paciente s poškodbo hrbtenjače po vsem svetu.

Vse o fundaciji Wings for Life: http://www.wingsforlife.com