Včasih gredo nekatere besede kar težko z jezika. Nekaterim ljudem je nasploh lažje govoriti o sebi in svojih občutkih, drugim težje, obstajajo pa stavki, ki se jih boji izgovoriti vsak izmed nas, čeprav ne bi smelo biti tako. Priznaj, zagotovo se tudi tebi kdaj zgodi, da bi rada pogledala človeku naravnost v oči in mu nekaj povedala, pa te naenkrat zagrabi tesnoben občutek in si raje premisliš. Mogoče te je strah odziva, kako bo sogovornik to sprejel, mogoče nisi prepričana vase, mogoče pa preprosto ne veš, zakaj – pač zgodi se. Kateri so torej najpogostejši stavki, ki si jih ne upamo izgovoriti?

1. “Ne.”

Včasih je koga zelo težko zavrniti. Bodisi ko te prosi za pomoč bodisi ko želi nekaj več od tebe. Seveda je lepo, da ljudem pomagaš, vendar moraš znati ločiti mejo, kdaj te kdo izkorišča in manipulira s tabo in kdaj ne. Pomembno je, da se znaš ceniti in samozavestno komu kdaj reči tudi “ne”.

2. “Cenim, da si to naredil/a zame.”

Če ti kdo kadarkoli naredi uslugo in ti s tem pomaga, je pomembno, da se mu primerno zahvališ. Vendar nam takšne zahvale včasih gredo resnično težko z jezika. “Cenim te”, “spoštujem te”, “tole si naredil/a zelo dobro”, so stavki, ki jih s težavo izgovorimo, čeprav niti približno ne bi smelo biti tako.

3. “Tega sam/a ne zmorem, potrebujem te.”

Ta stavek s težavo izgovorijo predvsem ponosni in samozavestni ljudje, ki v javnosti težko priznajo, da so nepopolni in da imajo tudi oni svoje pomanjkljivosti. Perfekcionisti, ki želijo, da je vse popolno in pri tem na videz ne potrebujejo tuje pomoči. Pa še kako jo. Vsi smo samo ljudje.

4. “Ljubim te.”

Stavek, ki bi ga morali izreči veliko bolj pogosto. Pa vendar se bojimo, še posebej na začetku zveze.

5. “To je bila moja napaka, jaz sem kriv/a.”

Vsak si želi, da bi v očeh drugih izpadel karseda najlepše. Ampak vsi delamo napake in to je popolnoma normalno. Junak je tisti, ki napake tudi prizna, prevzame odgovornost in jih skuša popraviti. Pa vendar si večina ljudi ne upa izgovoriti tega stavka.