Dihanje je instiktivno, a stres, tesnobnost in slaba drža lahko vplivajo na kakovost našega dihanja.

Zavedajmo se svojega dihanja

Dihanje je tako naravno, da lahko popolnoma pozabimo nanj oz. se nanj ne osredotočamo več. Pametno je, da dihanje spremljamo 48 ur, še posebej v trenutkih, ko smo pod stresom ali nas muči tesnoba. Lovimo sapo, dihamo skozi usta ali hitro dihamo?

Dobra drža

Boljša drža pomeni boljše dihanje, saj pravilna drža pomeni, da mišica med prsnim košem in trebuhom, ki igra glavno vlogo pri premikanju zraka notri in ven, ni ovirana. Naš hrbet mora  biti raven, rame pa nazaj in spuščene. Naša brada mora biti malce dvignjena, čeljust, rame in vrat pa sproščene.

Vzdih ni nujno samo preprost vzdih

Povečano vzdihovanje ali zehanje pomeni, da ne moramo zajeti dovolj zraka, kar lahko vse skupaj vodi do hiperventilacije. To pa lahko postane prava navada, zato je pomembno, da se posvetujemo s svojim zdravnikom.

Izogibajmo se dolgim vdihom

Ko smo pod stresom ali nas daje tesnoba, se naše dihanje in utrip srca povečata; hitrejše dihanje pomeni, da dobimo manj kisika, kar lahko še dodatno poveča paniko in tesnobo. Zato je pomembno, da dihamo počasi in umirjeno, kar nas bo pomirilo.

Uporabimo svoj nos

Čeravno ne telovadimo, je najbolje, da dihamo skozi nos. S tem ga očistimo alergenov in strupov, obenem pa tudi otoplimo zrak. Ko dihamo skozi usta, je volumen zraka povečan, kar lahko vodi do hiperventilacije in povečanja tesnobnosti, obenem pa poveča tudi suhost ust, kar lahko vodi do dentalnih težav.

Prenehajmo smrčati

Smrčanje je lahko povezano s povečanim dihanjem in lahko vodi do slabega spanca, izčrpanosti, zbujanja s suhimi usti, bolečega grla in celo glavobola. Če se hočemo izogniti smrčanju, vedno spimo na boku in ne jejmo večjih količin hrane ali pijmo alkohola pred spanjem.

Povzeto po: The Guardian

K. R.