S sojo (ki je v popularni kulturi postala malodane simbol veganske in vegetarijanske prehrane) je povezanih veliko mitov in napačnih prepričanj. Ste katerim od njih nasedli tudi vi? Poglejmo, kaj pravi znanost.

Vsebnost hormonov in povezava z rakom

Zaradi vsebnosti estrogenu podobnih sestavin se v medijih pogosto pojavljajo opozorila, da uživanje soje vpliva na povišanje ravni estrogena v telesu, kar je povezano z rakom na dojkah in rakom jajčnikov. Preplah je povzročila študija iz devetdesetih let, kjer so dokazovali, da sojini izoflavoni, ki so podobni hormonu estrogenu, vplivajo na pospešeno rast že obstoječih tumorjev pri miših, a pomembno je upoštevati tudi, da dodatki z izoflavoni niso enakovredni in se ne razgrajujejo enako kot za prehrano uporabljana soja, poleg tega pa je njihovo procesiranje pri miših drugačno kot pri ljudeh. Tudi fitoestrogenov, kamor spadajo izoflavoni, ne moremo enačiti z estrogenom, ki ga najdemo pri ljudeh, pa tudi v številnih prehrambenih proizvodih živalskega izvora. Rezultate raziskave so zato v kasnejših letih podrobno pregledali in izvedli številne druge študije, ki so raziskovale povezavo med sojo in rakom dojke, in dokazali prav nasprotno: izoflavoni pravzaprav ščitijo pred hormonsko pogojenimi oblikami raka, uživalci in uživalke soje ki so prebolele raka, pa so imele manjše možnosti, da se jim bo rak ponovil. Varnost uživanja soje potrjujeta tudi Ameriško združenje proti raku (American Cancer Society) in Ameriški inštitut za raziskave rakavih obolenj (American Institute for Cancer Research).

Vpliv na plodnost

Podobno vprašanje se je zaradi vsebnosti estrogenu podobnih izoflavonov postavilo tudi pri problemu plodnosti: ali uživanje soje vpliva na plodnost pri moških in ženskah? Dve študiji sta dokazali povezavo med rahlim znižanjem plodnosti, ena pri miših in ena pri ženskah, medtem ko več študij kaže, da zmerno uživanje soje pozitivno vpliva na možnosti za zanositev. Zmernemu uživanju soje namesto živalskih beljakovin govori v prid tudi študija, ki dokazuje, da imajo ženske, ki uživajo veliko živalskih beljakovin, večje težave z zanositvijo. Če pogledamo problem z druge strani, prav nobena študija ne kaže, da bi fitoestrogeni v soji kakorkoli vplivali na feminizacijo moških oziroma njihove reproduktivne zmožnosti.

Gensko spremenjena soja

Nasprotniki soje pogosto zmotno menijo, da je vsa (ali vsaj večina soje), ki jo uživamo, genetsko spremenjene. To pa ne drži; genetsko spremenjena soja se v Evropi uporablja le za krmo živali, ne pa tudi za prehrano ljudi. Tako so pravzaprav največ gensko spremenjene soje posredno deležni prav mesojedci.

Kaj pa prednosti?

Soja je uporabno in vsestransko živilo, ki je bogato z vsemi od devetih esencialnih aminokislin (tj. tistimi enotami, ki so nujno potrebne za sintetiziranje beljakovin, in jih moramo vnašati s prehrano). Vsebuje številne vitamine in minerale, kot npr. kalcij, magnezij, železo, mangan, fosfor, kalij in cink, ter tudi vitamine B-kompleksa in vitamin C. Soja prebavi pomaga z vlakninami, vsebuje pa dve esencialni maščobni kislini (omega-3 in omega-6), ki sta nujno potrebni za zdrav razvoj ploda, povezujejo pa ju tudi s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni (čeprav povezava še ni bila neizpodbitno dokazana), zdravjem centralnega živčevja in oči. Izdelki iz soje so nepogrešljiv beljakovinski vir tako v prehrani vegetarijancev in veganov kot tudi mesojedcev ter brez dvoma odličen dodatek k jedilniku.

Povzeto po:

https://www.prevention.com/food-nutrition/a20517465/is-soy-bad-for-you/

http://time.com/5002476/soy-protein-heart-health-fda/

https://www.huffingtonpost.com/2014/07/15/soy-myths_n_5571272.html?guccounter=1

http://vegan.si/clanki/miti-zmote-o-soji/

http://healthyeating.sfgate.com/amino-acid-profile-beans-4952.html

https://www.healthline.com/nutrition/17-health-benefits-of-omega-3

S. Ž.