Že skoraj leto dni nas na vsakem koraku spremljajo omejitve, prepovedi in priporočila, s katerimi se vsak zase, pa vendar skupaj, borimo proti trdovratnemu sovražniku. Gotovo se lahko strinjamo, da smo se šele sedaj, ko so nam te možnosti odvzete, začeli zares dobro zavedati, da tudi svobodno gibanje, ki smo ga prej smatrali za povsem samoumevno, lahko pomeni privilegij.

Naš trenutni zloglasni sovražnik – koronavirus po imenu SARS-CoV-2 pa nas ni opozoril le na to, da si moramo prosto gibanje šele zaslužiti s primernim vedenjem (beri spoštovanjem ukrepov), temveč nas vsakodnevno opominja na pomen zdravja, od katerega je odvisno, ali bomo lahko dalje opravljali delovne, šolske in druge obveznosti. Priznati si moramo, da smo pred obdobjem vdora koronavirusa le redkokdaj tako intenzivno razmišljali o tem, kako sebe in svoje bližnje obvarovati pred boleznijo. Kako dober občutek je biti zdrav, se po navadi zavemo šele takrat, ko smo bolni sami ali kdo od naših bližnjih. Takrat spoznamo, da je zdravje ena izmed pomembnejših, če ne kar najpomembnejša dobrina v življenju – in če pomislimo natančneje, gre za razkošje, za katerega ne potrebujemo večjih vsot denarja, pa se nam kljub temu nemalokrat po lastni krivdi izmuzne iz rok. Pomembno je, da začnemo o svojem zdravju razmišljati še preden naš imunski sistem postane padli borec v bitki s tujimi in škodljivimi vdori iz okolja, preden nam mišice oslabijo do te mere, da nam je oteženo opravljanje vsakdanjih opravil kot je zavezovanje čevlja ali hoja po stopnicah ter še preden bi naša pljuča potrebovala dodaten kisik na vsakem koraku, kot sedaj potrebujemo zaščitno masko.

Nad več okoljskimi dejavniki in vplivi človek sicer res da nima popolnega nadzora, gotovo pa ima vsak izmed nas možnost izbire, ali se bo dejavnikom tveganja za zdravje s svojim življenjskim slogom zoperstavil ali ne. Poleg opuščanja nezdravih navad lahko v vseh življenjskih obdobjih k svojemu zdravju največ pripomoremo/prispevamo s telesno aktivnostjo.

Da redna in zmerna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in debelosti, znižuje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, vzdržuje motorične sposobnosti, ki nam pomagajo izvajati vsakodnevna opravila ter zmanjšuje stres in znižuje pojavnost depresije, ni novo spoznanje in tudi ni zapis, ki bi ga prebrali prvič, a v tempu, ki ga živimo, kljub temu vse prevečkrat spolzi iz naših misli. Ko »nekoronske« razmere to omogočajo pa je telesna dejavnost večkrat tudi vir druženja in izpopolnjevanja socialnega življenja.

Kot pri vsaki dejavnosti, tudi pri telesni aktivnosti obstajajo določena tveganja, zlasti v smislu večjih možnosti določenih poškodb. Drži, da obstaja večja možnost zvina gležnja na sprehodu po gozdu, kot pri ležanju pred televizorjem, drži, da obstaja večja možnost nastanka bušk, prask ali odrgnin pri kolesarjenju, kot pri sladkanju z najljubšo torto, vendar se moramo zavedati, da s telesno aktivnostjo na dolgi (pa tudi večkrat na kratek) rok pridobimo veliko več koristi, kot lahko z njo izgubimo.

Vstopnica za zdrav način življenja je nič drugega kot naša motivacija. Za rekreativno telesno dejavnost ne potrebujemo osebnih trenerjev in dragih pripomočkov, temveč le odločitev in vztrajnost, ki nas bo priganjala v gibanje v vsakem vremenu, ob pomanjkanju časa (20 minut je boljših kot nič) in predvsem v vsakem razpoloženju. Pozitiven vpliv telesne vadbe ne pomaga le pri nevtraliziranju slabega razpoloženja, ampak spodbudno vpliva tudi na potenciranje naše dobre volje. Vztrajnost s telesno dejavnostjo lahko, še posebej v trenutnih razmerah pomaga pri lažjem soočanju z različnimi težavami, pri sproščanju slabe energije in krepitvi imunskega sistema.

Zato poskušajmo telesno dejavnost vpeljevati v čim več vsakodnevnih aktivnosti, kot so npr. hoja ali vožnja s kolesom v službo, uporaba stopnic namesto dvigala, nošenje nakupovalne vreče iz trgovine, sprehod ali tek ter vaje za moč celega telesa kot protiutež sedenju, še posebej v trenutnih razmerah, ko bistveno več časa kot sicer, presedimo. S takšnimi, na prvi pogled resda majhnimi koraki, lahko sčasoma dosežemo večji napredek in premagamo situacije, za katere smo nekoč mislili, da so za nas pretežke in nedosegljive, zlasti pa (dlje) ostanemo zdravi.

Gibanje torej lahko upravičeno opišemo kot najcenejše razvajanje telesa, kot naložbo za prihodnost, v katero moramo vložiti le svoj čas in nekaj truda, ter kot prvi korak do razkošja, ki ga lahko naredi prav vsak izmed nas.

Naj bo dovolj za uvod v serijo kolumn, ki sledijo. Se beremo!

Ste danes svoje telo že razgibali in poskrbeli za dozo dobrega počutja?