Podočnjaki v pravem smislu označujejo zastojne spremembe kot posledico slabe cirkulacije in limfne drenaže. Zbira se kri, ki ne odteče. Zaradi povečanega hidrostatičnega tlaka kri prodre izven sten krvnih žil v tkivo, kjer se razgradi.

Podočnjake povezujemo s temnimi koluti ali oteklino pod očmi. Poleg razkroja krvi nastane pigment, ki s časom izloči, ter povzroči nastanek temnih podočesnih kolutov. Tem podočnjakom pravimo pigmentni ali obarvani podočnjaki. Podočnjake lahko v grobem primerjamo z neko vrsto trajnih modric. Pri nekaterih prevladajo samo zastojne spremembe brez prodora krvi v tkivo. Tem stanju pravimo zastojni podočnjaki z oteklino. S časom, zaradi posledic oteklosti, pod očmi nastane višek kože. Kasneje prihaja do združitve obarvanosti kože in oteklosti. Pri ljudeh z nevrodermatitisom praskanje pod očmi prispeva k razvoju pigmenta. Daljše izpostavljanje močnim sončnim žarkom lahko prispeva k temno rjavo obarvanim podočnjakom.

Drugi povzročitelji

• Alergije, pogosto povezane z nevrodermatitisom
• Srčne in ledvične bolezni
• Tanka koža
• Krvne žile v bližini in pod samimi očmi. Ljudje jih pogosto zamenjujejo s podočnjaki
• Pretirano izpostavljanje UV žarkom
• Genetika
• Hipotireoza – oslabljeno delo ščitnice
• Prodor maščobnega tkiva iz očesne votline
• Staranje – koža se s staranjem tanjša, kar pripomore k videzu oteklosti
• Staranje – upočasni presnovo, hranljive snovi težje dosežejo ciljno točko, škodljive snovi se težje razgradijo

Pravi podočnjaki – pigmentni, zastojni in/ali oboje

Lažni podočnjaki – podočnjaki nastali kot posledica zunanjih dejavnikov: sonce, praskanje in trenje kože, kozmetika

Nespečnost in podočnjaki

Korelaciji nespečnost – podočnjaki se pripisuje prevelik pomen. Zaenkrat je znano, da nespečnost nekoliko vpliva zgolj na zastojne podočnjake. Lahko samo rečemo, da pri nekaterih ljudeh vpliva, pri drugih pač ne.