IZPOSTAVITEV SONCU – KAKO SE ZAŠČITITI?
Z daljšanjem dneva se podaljšuje tudi naša izpostavljenost sončnim žarkom. Prehod v poletje nas že opozarja na uporabo zaščitnih sredstev – nekateri ste morda prve opekline že dobili, za ostale pa upamo, da jih vsaj to leto, ob ustrezni uporabi zaščitnih sredstev, sploh ne boste.
Kozmetična industrija ponuja širok nabor izbire krem, losjonov in mleka, ki naj bi nas ščitili pred nevarnim sevanjem ultravijoličnih (UV) žarkov. Ultravijolični žarki so del elektromagnetnega valovanja – njihova valovna dolžina je krajša od valovne dolžine vidne svetlobe in daljša od valovne dolžine rentgenskih žarkov. Ultravijolične žarke glede na njihov vpliv na človeka delimo na tri skupine: UV-A (dolgovalovno območje), UV-B (srednjevalovno območje) in UV-C (kratkovalovno ali bakteriocidno območje). UV-C žarki do Zemlje na srečo ne pridejo – na celice namreč delujejo smrtonosno in jih s pridom uporabljamo za uničevanje mikroorganizmov.
UV-A in UV-B žarki prehajajo skozi atmosfero in imajo pomembno vlogo pri prezgodnjem staranju kože, povzročajo lahko poškodbe oči in raka kože. Večino žarkov UV spektra, ki dosežejo našo kožo, predstavljajo UV-A žarki. V atmosferi so prisotni vse dni v letu (v približno enakem obsegu) in lahko prehajajo skozi oblake in steklo. V primerjavi z UV-B žarki prehajajo v globlje plasti kože (poškodujejo elastin in kolagen, ki sta ključni sestavini kože) in so ključni dejavnik pri prezgodnjem staranju kože in pojavu pegic, znanstveniki pa so potrdili tudi njihov prispevek k razvoju kožnega raka. UV-A žarki so sicer tudi tisti žarki, ki poskrbijo za porjavelost kože. Porjavela koža je sicer posledica poškodb DNK v našem telesu – da bi telo preprečilo nadaljnje poškodbe DNK kože se namreč temneje obarva.
UV-B žarki so odgovorni za pordelost kože in pojav opeklin po sončenju – delujejo namreč na površinske dele kože. Ti žarki imajo veliko vlogo pri razvoju kožnega raka in prispevajo k obarvanosti kože ter prezgodnjemu staranju kože zaradi žarčenja. Največji vpliv imajo v mesecih od aprila do oktobra, ko je priporočljivo, da, ob izpostavitvi kože soncu, uporabite zaščito, ki bo preprečila njihov dostop do kože. Pozorni bodite zlasti, ko se dvigate na višje nadmorske višine, ko niste le bližje soncu, pač pa je atmosferska plast, ki bi vas ščitila, tanjša.
Glede na navedeno je jasno – ob sončnih dneh delujte preventivno in poskrbite za ustrezno zaščito. V času, ko je sonce najmočnejše (med 10. in 16.uro) poskrbite zase in čas preživite v senci. Ker UV-A žarki prehajajo skozi steklo, razmislite o uporabi senčil ali zatemnitvi stekel (tako v stanovanju, pisarnah in avtu) – zatemnjena okna preprečijo prehod do 99,9 odstotka UV žarkov ter prepustijo do 80 odstotkov vidne svetlobe.
Ko čas preživljate na prostem, omejite izpostavljenost kože neposrednim žarkom – obstajajo posebna zaščitna oblačila z UPF (ultravijolični zaščitni faktor), ki vam natančno povedo, koliko UV žarkov lahko prehaja skozi material oblačila (višji kot je UPF, manjši delež UV žarkov prehaja skozi oblačilo do kože). Četudi ne izbirate oblačil z zaščitnim faktorjem, lahko z izbiro oblačil pomembno vplivate na zdravje svoje kože. Tako na primer svetla ali temna oblačila s sijajem odbijejo več UV žarčenja v primerjavi s pastelnim ali beljenim bombažem; tesno tkana in ohlapna oblačila zagotavljajo večjo pregrado med kožo in soncem itd. Ne pozabite niti na uporabo pokrival ter sončnih očal z UV zaščito – koža na glavi, vratu in okoli oči je namreč bolj občutljiva in s tem bolj dovzetna za opekline in poškodbe.
Nazadnje spoznajmo še pomen SPF faktorjev na embalažah sončnih krem. SPF je faktor zaščite pred soncem in ga uvrščamo v sistem vrednotenja, ki ga je leta 1962 razvil Franz Greiter. SPF se v večini primerov nanaša na količino UV-B žarkov pred katero sončna krema lahko ščiti. Tako SPF 15 ščiti pred 93 odstotki UV-B, SPF 30 pred 97 odstotki itd. Ključen problem teh vrednosti je v tem, da je faktor zaščite dejansko precenjen – ljudje bi morali v večini za dosego optimalnih rezultatov zaščite nanesti bistveno več sončne kreme kot je v resnici nanesejo. Tako je dejanski faktor zaščite pri večini ljudi le 1/3 ocenjene vrednosti.
Pri sončnih kremah, ki presegajo SPF 50 (ki naj bi preprečil prehod 98 odstotkov UV-B), je povečanje zaščite pred UV-B minimalno – faktor zaščite večji od 50 torej skoraj nima pomena. Pomembna je tudi zaščita pred UV-A, SPF pa običajno meri zgolj zaščito pred UV-B. Pri posameznikih, ki sicer uporabljajo sončne kreme z visokim SPF, se torej opekline morda res ne pojavijo. Kljub temu odsotnost aktivnih snovi, ki bi ščitile pred UV-A vodi v trajne poškodbe kože in DNK.
Kateri SPF torej uporabiti? V prvi vrsti se mora vsak posameznik zavedati, da je to njegova odločitev – priporočene vrednosti SPF naj pri izbiri sončnih krem ne bodo nižje od 30 (predvsem zaradi težave nanosa premajhne količine sončne kreme), prav tako ni bistvenega pomena izbira faktorja nad 50. Za otroke izbiramo čim višje faktorje – njihova koža je tanjša in bolj občutljiva, zato je dovzetnost za poškodbe bistveno večja. Poleg SPF vsaj 30, je priporočljivo, da na deklaraciji sončne kreme preverite tudi prisotnost aktivnih snovi, ki preprečujejo dostop UV-A, na primer zinkov oksid, avobenzon, oksibenzon in titanijev dioksid. Če ni prisotna nobena od teh snovi, sončna krema pa deklarira zaščitni faktor pred UV sevanjem, lahko sklepate, da gre zgolj za zaščito pred UV-B žarki. Z nanosom kreme ne skoparite, prav tako nanos večkrat obnovite – konec koncev gre za vaše zdravje.
M. S.
Viri:
https://www.skincancer.org/prevention/uva-and-uvb
