Zagotovo ste se že kdaj, kmalu po obroku, naenkrat zavedli, da ste spet »lačni«. Danes vam z gotovostjo povemo, da v takih primerih, ko sta med obrokoma minili manj kot dve uri, niste lačni, pač pa se razlog za vašo »lakoto« skriva nekje drugje.

Za večino je občutek »lakote« takojšnji sprožilec za iskanje hrane in pripravo novega obroka. Večina ljudi torej takoj zaužije hrano, ne da bi pomislila na to, ali hrano dejansko potrebuje. Predstavljamo vam pet najpogostejših razlogov, zakaj »lakota«, ki jo občutite, ni prava lakota.

Dehidracija. Ljudje pogosto občutek lakote zamenjamo z žejo. Da bi preverili, ali ste zares lačni, vam svetujemo, da preden posežete po novem obroku, namesto hrane spijete en kozarec čiste vode. Večina ljudi priznava, da je ta kozarec dovolj, da napolni želodec in poteši občutek »lakote«.

Težave s presnovo. Raziskave znanstvenih skupin dokazujejo, da lahko dodajanje sladkorjev in obdelanih ogljikovih hidratov v našo prehrano vpliva na občutek »lakote«, ki je prisoten ves čas – torej tudi po obroku. Najučinkovitejši način, da preprečite tak občutek nenehne lakote je, da enostavno iz prehrane izločite vse prigrizke, ki take snovi vključujejo – in tudi potrebe po njih ne bo več.

Pomanjkanje vlaknin. Vlaknine in beljakovine so snovi, ki vam dajejo občutek sitosti. Medtem ko običajno v telo vnesemo zadostne količine beljakovin, na zadosten vnos vlaknin pogosto pozabimo. Poskusite povečati vnos vlaknin in preverite, ali vas telo z lakoto morda ne opozarja zgolj na to. Vlaknine najdete predvsem v hrani bogati s sestavljenimi ogljikovimi hidrati, med vlakninsko najbolj bogatimi živili pa so na primer brokoli, artičoke, mandlji in avokado.

Psihološka lakota. To je lakota o kateri govorimo, kadar se lakota pojavi pri osebah, ki se v tistem trenutku dolgočasijo, so žalostne ali v stresu. Znanstvene raziskave so že večkrat dokazale, da so naša čustva neposredno povezana z našo telesno maso. Če vzamemo primer iz našega življenja – študentje v času izpitnih obdobij pogosto opisujejo, da so med učenjem ves čas »lačni«. Pri tem pa posežejo po hrani, ki ne pomeni nujno pestre in zdrave izbire – pojejo tisto, kar jim pride najhitreje pod roko. Potrebno se je zavedati, da občutek prave lakote ni nikoli potreba po vnosu hrane po principu »kar se da hitro«.

Pomanjkanje mikrohranil. V eni od medicinskih raziskav so dokazali, da sta lakota ali prekomerna telesna masa posameznika lahko znak, da oseba trpi za pomanjkanjem določenega hranila v prehrani. To enostavno pomeni, da lahko ves čas prisotna lakota na primer opozarja na pomanjkanje magnezija v vaši prehrani. To bi lahko razložilo tudi potrebo po čokoladi, ki se pojavi pri večini posameznikov ob nenadni »lakoti«. Ker je čokolada bogata z magnezijem, bi nam lahko naše telo sporočalo, da je bil naš vnos magnezija premajhen glede na potrebe telesa. V primerih, ko imamo torej potrebo po »čokoladi«, lahko čokolado nadomestimo  tudi z nekoliko bolj zdravo prehransko izbiro, ki bo zadostila potrebam po čokoladi – to so npr. oreščki, semena in grah.

Pa uspešen boj proti »lažni« lakoti!