4

Usedla se je, prekrižala nogi in me sramežljivo pogledala v oči. Prepoznal sem njeno nervozo, njen strah. Že takoj se je opazilo, da nima dosti izkušenj z razgovori za službo. Ampak saj ji ne zamerim, le kako bi ji lahko, takšni lepotici, ki mi je zares polepšala jutro. Ah, kaj jutro, ves dan. Razen njene majhnega pomanjkanja samozavesti pa je razgovor potekal po pričakovanjih. Glede na njen življenjepis, ki ga je poslala ob prijavi, je bil jutranji razgovor le še formalnost, saj je popolnoma ustrezala kriterijem, ki smo jih zahtevali. No, sedaj, ko sem jo videl, pa sploh ni dvoma … V službi sem kolegom povedal, da z naslednjim mesecem dobimo »okrepitev« v marketinškem oddelku in do 16. ure je dan minil tako kot vsak drug.

Domov sem prišel lačen kot volk. Čez dan sem pojedel zgolj eno žitno ploščico za zajtrk in dve za kosilo. Vem, ni zdravo jesti na ta način, a tako pač je, če med službo nimaš časa za malico. Saj se ne zgodi to velikokrat, a vseeno sem navajen na to, da kdaj pride tak dan. Na poti domov sem si zaželel rižoto z jurčki, zato sem se ustavil še v trgovini, da sem kupil sestavine za moje kosilo. Rižote ni težko narediti. Majhna skodelica riža, 3 skodelice vode, narezani jurčki in kuha se samo. Hrana, s katero ni veliko dela, je pa zelo dobra.

Kar na enkrat mi je zacingljal zvok sporočila iz računalnika in takoj za tem še iz telefona. Rižoto sem pustil na štedilniku in pogledal na telefon. N2805 je napisala: »Živijo, kako si kaj danes«. »Si že prišel iz službe,« je poslala kar takoj za prvim vprašanjem, še preden sem ga sploh uspel prebrati do konca. N2805, tista, s katero se pogovarjam že kar nekaj časa prek spletne klepetalnice. No, v bistvu edina, s katero se pogovarjam v zadnjem letu.