Kava je že več stoletij del kulture večine narodov. Uživanje kave za veliko ljudi predstavlja dnevni ritual, ki ga mnogi povezujejo z druženjem in občutkom sreče. Raziskav, ki bi ugotavljale bodisi pozitivne bodisi negativne učinke kave je ogromno, kaj je res, pa bo pokazal čas.  

Od odkritja kavovca, ki naj bi izvorno prihajal iz predelov Etiopije, se je gojenje in uživanje plodov te rastline razširilo po vsem svetu. Po ugotovitvah nekaterih raziskav naj bi zmerno uživanje kave (3-5 skodelic dnevno) zmanjšalo smrtnost ljudi zaradi različnih bolezni, zmanjšalo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II, zmanjšalo tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni, demence, ciroze jeter ter zmanjšalo tveganje za pojav nekaterih oblik rakavih obolenj (npr. raka jeter, kože, debelega črevesa in prostate). Kofein v kavi naj bi bil neposredno povezan tudi z možgani – povečal naj bi koncentracijo in zavedanje dogajanja ter izboljšal razpoloženje in vplival tudi na zmanjšanje depresije.  

V raziskavi, kjer so preverjali povezanost uživanja kave in tveganja za razvoj srčnega zastoja, srčno-žilnih obolenj in kapi so raziskovalci potrdili, da uživanje kave zmanjša tveganje za razvoj odpovedi srca za 7 % ter tveganje za razvoj infarkta za 8 %, v primerjavi s posamezniki, ki kave ne uživajo.  

Ena od raziskav je pokazala, da bi uživanje kave lahko povečalo verjetnost za dolgo življenje posameznika. V raziskavi so potrdili, da pri uživalcih kave obstaja 10-15% manjša verjetnost za zgodnjo smrt, v primerjavi s tistimi, ki kave ne uživajo. Razlike glede na količino zaužite kave in genetske raznolikosti med posamezniki so bile v raziskavi zanemarljivo majhne. V drugi raziskavi so ugotovili, da kava zmanjšuje vnetja in izboljša uporabo inzulina v telesu. 

V primeru prekomernega vnosa lahko kava povzroči tudi negativne učinke, ki se kažejo v anksioznosti, paniki, pomanjkanju spanca, insomije in odvisnosti od kave. Najpogostejši simptom pomanjkanja kave je glavobol, ki se pojavi 12-24 ur po zadnjem zaužitju kave in se razreši v obdobju 24-48 ur po zadnjem zaužitju. Kava lahko tudi poveča nivo holesterola v krvi, zato zmanjšanje njen vnos v primeru težav s povišanim holesterolom. Kava lahko poveča krvni pritisk, pri čemer je povišanje pritiska običajno začasno in naj ne bi imelo dolgoročnih učinkov na zdravje.  

Kava vpliva na absorpcijo določenih mineralov, vključno z železom, kar lahko vodi v težave s slabokrvnostjo. Pogosto kavo posamezniki uživajo, da nadomestijo potrebo po prigrizku – če to počnete, namesto, da bi uživali pester obrok, lahko to privede do pomanjkanja mikro- in makrohranil, kar vodi v težave z zdravjem.  

Pogosto se uživalci kave soočajo tudi s težavami s spanjem. Kava namreč sproži beg ali boj odziv, ki poveča nivo adrenalina in posledično poveča zavedanje okolice. V času, ko želimo spati, je tak odziv telesa seveda nezaželen. Prav tako lahko kofein povzroči tresavico in razdražljivost. 

Če se trudite z zanositvijo, zmanjšajte vnos kave oz. kofeina, saj so nekatere raziskave pokazale, da bi lahko imela kava negativen učinek na verjetnost zanositve, prav tako pa poveča verjetnost splava. Kava naj bi vplivala na ovulacijo in ob prekomernih vnosih sprožila splav.  

Ključno vprašanje, ki se na koncu zastavlja, je: kava da ali ne? To je vprašanje, na katerega lahko odgovori vsak posameznik po svoje. Poslušajte svoje telo in se v skladu z njim tudi odločite za uživanje kave ali pa za njeno opustitev. Namesto kave lahko izberete druge priboljške, ki bodo poskrbeli za vaše dobro počutje – pripravite si solato, narežite sadje ali pa enostavno spijte kozarec vode. Najdite svoje ravnovesje! 

Povzeto po: 

https://www.rd.com/food/fun/drink-coffee-every-day/ 

https://www.cnbc.com/2018/07/03/drinking-coffee-could-help-you-live-longer-study-says.html  

M. S.