Za kaj sploh gre?

Pasivne hiše je leta 1991, kot pilotni projekt energijsko varne hiše, razvil dr. Wolfgang Feist. Zaradi številnih prednosti so se od leta 1998, ko so se pojavile na trgu, hitro uveljavile, vse bolj popularne pa so tudi pri nas, kar dokazuje tudi široka ponudba najrazličnejših modelov pasivnih hišrazličnih proizvajalcev.

Pasivne hiše so zgradbe, ki ne potrebujejo klasičnega ogrevalnega sistema (kot je npr. peč, kamin, radiatorji ipd.), saj se toplota dovaja preko prezračevalnega sistema (npr. rekuperatorja), ki energetsko učinkovito prenaša toploto z izhajajočega iztrošenega zraka na vhodni svežzrak. Pasivne hiše ne smejo presegati porabe energije preko 15 kWh/m2 bivalne površine na leto (kWh pa je enota za energijo in ustreza eni uri delovanja z močjo 1000W). Za nekoliko lažjo predstavo, 15 kWh na kvadratni meter na leto ustreza letni porabi približno 1,5 l kurilnega olja, 1,6 l zemeljskega plina ali 2,4 utekočinjenega naftnega plina. Ker so te vrednosti do kar 80 odstotkov nižje kot pri običajnih zgradbah, pasivne hiše predstavljajo najboljšo izbiro pri ekološki gradnji in zmanjšanju porabe energije.

 Zakaj izbrati pasivno hišo?

(Pre)velika poraba energije, še posebej v obliki nafte, zemeljskega plina in premoga, je škodljiva za okolje, poleg tega pa opiranje na neobnovljive vire energije na dolgi rok ni vzdržno. Večkot polovica energije, ki izvira iz omenjenih goriv, se porablja za grajenje, vzdrževanje in obratovanje stavb (ogrevanje, ohlajanje, razsvetljevanje, uporabo električnih naprav ipd.). Za tiste, ki jih okoljski razlogi ne prepričajo najbolj, bo bolj privlačna ekonomska plat pasivnih hiš–s takšno hišo lahko namrečza 10-krat (ali celo več) zmanjšamo stroške za ogrevanje hiše, kar pri konstantnemu zviševanju cen fosilnih goriv ni zanemarljiv strošek. Skupaj s stroški ogrevanja odpadejo tudi stroški, ki jih povzročajo številne ogrevalne in hladilne naprave (popravila, vzdrževanje ipd.), saj te niso večpotrebne.

Posebna prednost pasivnih hišje mehanizem za prezračevanje, ki skrbi za to, da je zrak vedno svež–brez odpiranja oken. Kontrolirano prezračevanje deluje tako, da vrača toploto odpadnega zraka, hkrati pa s filtri ohranja kakovost zraka v hiši (med drugim odstranjuje prah in alergene (npr. cvetni prah) ter ohranja zaželeno vlažnost). Meritve kažejo, da v primerjavi z običajnimi zgradbami, pasivna hiša proizvede letno za vsaj desetkrat nižje emisije toplogrednih plinov.

Kaj pa cena?

Pasivne hiše kljub splošnemu prepričanju o vrtoglavo visokih cenah niso bistveno dražje od nizkoenergijskih gradenj ali celo nekaterih običajnih hišz višjo porabo. V tujini so cene pasivnih hišza približno 10 % višje od cen nizkoenergijskih hiš, vendar obstajajo tudi hiše, ki so zgrajene z enakimi (ali še celo nižjimi) stroški. Nekateri ocenjuejo razliko cene montažne pasivne hiše za 24 % višjo od izvedbe enakega modela klasične hiše istega proizvajalca. Cena je ponavadi višja zaradi temeljne plošče, debelejše izolacije zunanjih sten, vgradnje kakovostnejših oken in vrat, lahko pa tudi posebnih detajlov ovoja in zrakotesne gradnje. Stroški naj bi se povrnili v približno nekaj večkot 20 letih, vendar pa moramo pri smotrnosti gradnje upoštevati tudi bistveno daljšo življenjsko dobo pasivne zgradbe. Splača se upoštevati tudi, da lahko ob gradnji zaprosite tudi za nepovratna sredstva.

Gradnja ali prenova?

Za tiste, ki hišo že imate, pa bi želeli zmanjšati stroške porabe, je lahko prenova dobra rešitev. Sicer se s prenovo ne moremo povsem približati idealu pasivne novogradnje, saj nekaterih delov ne moremo obnoviti (npr. talne plošče), vendar lahko večino delov bistveno izboljšamo. Kakovost bivanja bo v prenovljeni hiši zelo podobna pravi pasivni hiši, vendar bo poraba ostala nekoliko večja (2,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter namesto 1,5 l), kar je še vedno velika izboljšava in zato zagotovo vredna razmisleka.

Dnevi pasivnih hiš

Lansko leto so v novembru potekali že osmi Dnevi pasivnih hiš, ki jih organizirajo med drugim Fakulteta za arhitekturo, Konzorcij pasivna hiša in Eko sklad. Vsakoletna akcija že nekaj let poteka tudi v Avstriji, Nemčiji in drugod, namenjena pa je spoznavanju koncepta pasivnih hišin ogleda številnih tovrstnih hišpo različnih krajih. Sedaj že uveljavljeni dogodek se posebej splača obiskati vsem, ki razmišljate o gradnji ali pa želite svoj projekt pred gradnjo še izpopolniti.

S.  Ž.

Viri:

http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2497

http://www.fa.uni-lj.si/filelib/8_konzorcijph/ph_les.pdf

http://www.fa.uni-lj.si/filelib/8_konzorcijph/razlogi.pdf

http://www.varcevanje-energije.si/pasivna-hisa/prava-cena-pasivne-gradnje.html

https://gradbenistvo.finance.si/8812107?cctest&&cookietime=1525381706