Backpacking je angleški izraz, ki označuje poseben način potovanja. Kot nam pove že sama beseda, gre pravzaprav za potovanje z nahrbtnikom na ramenih. Pri takšnem načinu potovanja ne potrebujemo veliko denarja. S seboj vzamemo le nahrbtnik, v katerega spakiramo najnujnejše stvari in že smo pripravljeni za na pot. Kot prevozno sredstvo je najprimernejši vlak, ker je strošek zanj nižji v primerjavi z drugimi oblikami prevoza, kot je recimo letalo. Tisti največji avanturisti pa se včasih odločijo tudi za motor ali celo kolo. Lahko se odločite tudi za avtoštop, vendar je to precej tvegano, če upoštevamo, da nikoli ne vemo, s kom se peljemo. Poleg prevoza je na potovanju pomembno tudi vprašanje nastanitve. Potovanje v toplem vremenu se pokaže kot velika prednost, saj lahko s seboj vzamemo šotor in tako prespimo praktično skoraj kjerkoli. Sicer pa si tovrstni popotniki poiščejo prenočišče v cenovno ugodnih hostlih. V zadnjem času je pogost način prenočitve tudi ”couchsurfing”, ko nam nekdo, ki ga osebno ne poznamo, za nekaj dni odstopi svojo posteljo, kavč ali kakšno drugo prenočišče. Gre za obliko socialnega druženja, povezovanja in spoznavanja novih ljudi.

Seveda takšen način potovanja ni primeren za vsakogar. S seboj prinaša tako negativne, kot tudi pozitivne posledice. S finančnega vidika je tovrstno potovanje precej ugodno, kar pa s seboj prinaša tudi negativno plat. Najcenejša prenočišča so navadno tudi najskromnejša. Neudobna postelja, umazana kopalnica in druge nevšečnosti so nekaj, kar je pač potrebno sprejeti. Največja prednost pa je sigurno svoboda. Sproti se odločamo, kam nas bo vodila pot, kaj si želimo ogledati in nenazadnje, na kakšen način želimo doživeti kraj, kamor potujemo. Ker se pogosto potuje v dvoje ali v manjših skupinah, je potrebnega manj prilagajanja, kot pri potovanju z agencijo. Vsekakor je izkušnja veliko bolj pristna ob samostojnem raziskovanju, kot pa ob poslušanju suhoparnih informacij turističnih vodičev. Vendar je po drugi strani to lahko tudi velika ovira. Določeni ljudje potrebujejo varnost, stabilnost in zanesljivost v svojem življenju. Še bolj kot to pa potrebujejo predvidljivost. Potovanje z nahrbtnikom na ramenih tega vsekakor ne nudi. Takšna oblika potovanja je včasih lahko stresna celo za največje avanturiste, kaj šele za nekoga, ki je vajen trdnosti in stabilnosti. Ne le, da nam kraji in znamenitosti, ki jih bomo obiskali, niso vnaprej znani, pogosto ne vemo niti, kje bomo spali in kaj bomo jedli. Iz omenjenega razloga je takšno potovanje lahko tudi nevarno. Druženje z novimi ljudmi in širjenje socialne mreže zna biti precej dvorezen meč. Če imamo srečo, spoznamo krasne ljudi, ki nam razširijo obzorja in s katerimi ostanemo v stikih še dolgo po tem, ko zapustimo določen kraj. V nasprotnem primeru pa se naše potovanje lahko konča z grenkim priokusom ali celo še dosti slabše. Kraje so ena najpogostejših nevšečnosti, ki se nam lahko pripetijo. Popolnoma brez nevšečnosti na takšnih potovanjih seveda ne gre. Če se negativna izkušnja ne konča tragično, lahko iz nje pridobimo marsikaj koristnega. Potovanja, kjer gre lahko marsikaj narobe, so dobra preizkušnja, kako močni smo kot osebnost, kako dobro se znamo soočati s problemi in kako nanje reagiramo. Poleg tega so dober trening za uspešno soočanje s frustracijami.

Takšna oblika potovanja je več kot primerna za avanturiste. Vsak sam zase najbolje ve, kaj mu odgovarja in kaj ne. Vam je bolj pomembno, da vas zvečer čaka udobno prenočišče ali pa pristno doživetje kulture, ki, roko na srce, kdaj pa kdaj postreže tudi s čim neljubim? Ste popotnik, ki ga presenečenja na poti vedno znova pozitivno vznemirjajo in mu dajo zagon, ali pa ste natančna in redoljubna oseba, ki nove dežele raje spoznava na varen način, kjer se počuti udobno in lagodno? Dejstvo je, da backpacking ni primeren za vse tipe ljudi, mnogo živcev pa si prihranimo, če le ugotovimo, v katero skupino sodimo.

L. M.