Kljub temu da je meditacija v zahodnem svetu znana že vsaj od antike dalje, lahko šele danes z gotovostjo trdimo, da je zanjo slišal skorajda vsak. Na vsakem koraku nas oblegajo s tečaji meditacije, na spletu pa naletimo na ničkoliko različnih aplikacij in blogov na to temo. Vendar pa marsikdo od nas ne loči različnih vrst meditacije med seboj; poglejmo, kako izbrati pravo zase.

Vrste meditacije

Beseda “meditacija” v resnici označuje zelo raznolike vadbe, ki imajo zelo različne cilje in zelo različne rezultate. Večino meditacij lahko v osnovi razdelimo na tri tipe glede na to, kaj med meditacijo počnemo.

1. Koncentrativne metode meditacije

Pri tej metodi gre za koncentriranje na nekaj, čemur posvetimo vso našo pozornost. EEG meritve kažejo, da so takrat opazni zelo močni možganski valovi Beta in Gama, značilni za intenzivne miselne napore. Gre za meditacije, osnovane na ponavljanju manter, vizualiziranju, kontroliranju dihanja ali osredotočanja na nek zunanji predmet (npr. opazovanje plamena sveče).

2. Nepristransko spremljanje

Med najbolj popularne ta hip spadajo zagotovo tehnike čuječnosti. Te povečajo Theta valove, ki so sicer značilni za spanje, dremanje ali introspekcijo, pri tej vrsti meditacije pa gre za to, da opazujemo, kako mislimo o nečem, kar nam omogoča sprostitev in distanco do predmeta mišljenja. Misli pustimo, da same plovejo, kamor jih pač zanese. S takšnimi metodami se urimo v ravnodušnem opazovanju svojih misli in čustev, s čimer poskušamo spremeniti naš odnos do njih.

3. Trancendiranje misli

Tu lahko najdemo različne oblike transcendentalne meditacije, katere glavni cilj je sproščanje napetosti s pomikanjem globje v zavest s pomočjo ponavljanja mantre. Kljub temu pa to ni enaka vrsta meditacije kot (budistično) mantranje, pri katerem pozornost koncentrativno usmerjamo na mantro samo; pri transcendentalni meditaciji gre za transcendiranje miselne aktivnosti (ki se sicer med meditacijo lahko pojavlja, a je stanje zavesti ob tem drugačno). Tovrstne meditacije vzbujajo intenzivne Alfa valove, sicer značilne za stanje umirjene notranje budnosti.

Katero vrsto torej izbrati?

Katera vrsta meditacije je primerna za vas je zagotovo odvisno od tega, kaj želite z vadbo doseči. Najenostavnejše so metode transcendiranja (navsezadnje temeljijo na tem, da um v meditaciji uživa, napor pa ni prisoten), največji zadržek transcendentalne meditacije pa je, da je ne morete naučiti sami, ampak le na tečaju pod vodstvom učitelja (kar pa za seboj prinese tudi nekoliko večje finančno breme). Tehnike nepristranskega spremljanja so lahko relativno enostavne za učenje (navsezadnje se lahko z njimi ukvarjamo sami doma), vendar nam mora tip meditacije tudi osebn(ostn)o ustrezati. Problem koncentrativnih metod je, da so lahko zaradi narave miselne aktivnosti lahko precej naporne, a hkrati ob redni vadbi lahko dajejo dobre rezultate vsem, ki si želite povečati fokus in jasnost misli.

Preizkusite lahko več metod in se odločite za tisto, ki vam najbolj ustreza, če pa imate dovolj časa in predanosti, pa se seveda lahko ukvarjate z več vrstami meditacije; navsezadnje imajo vse (četudi nekoliko drugačne) koristi. Ne bojte se eksperimentirati, hkrati pa tudi ne obupajte, če rezultati ne bodo vidni takoj; kakor vse, tudi meditacija zahteva nekaj vaje.

S. Ž.