Pri prehrani je veliko dvomov o tem, kaj lahko jemo in česa ne, kaj je za nas dobro oziroma slabo. Meso je ena izmed surovin, ki povzroča še največ dvomov – je zdravo ali ne? Lahko povzroča povečanje telesne teže? Je predelano meso res rakotvorno? Če ga uživamo v pravi meri, ni škodljivo, niti ne redi, vendar z uživanjem vendarle ne smemo pretiravati.

Ena od idej, ki se je poslužuje vedno več ljudi, je ta, da bi se morali lotiti vegetarijanske prehrane, saj naj bi ta bila veliko bolj zdrava od mesne. Vendar pa vegetarijanska prehrana ni nujno boljša izbira kot mesna, ker meso vsebuje razne snovi, ki so za zdravje nepogrešljive. V vsakem primeru niti pri prvi, niti pri drugi ne smemo pretiravati.

Zakaj je torej uživanje mesa nujno in predvsem zdravo?

Ostala živila, ki jih lahko uživate v velikih količinah in so prav tako del vaše prehranjevalne verige, si lahko preberete TUKAJ.

Živalske beljakovine so visoko kakovostne

Prepričanje, da lahko z določenimi rastlinskimi proizvodi v telo dobimo popolne in kakovostne beljakovine, ni povsem resnično. Beljakovine so sestavljene iz aminokislin, ki so lahko bistvene ali nebistvene. Bistvene so tiste, ki jih naše telo ne zmore izdelati in jih moramo dobiti iz prehrane. Nebistvene pa sintetizira naše telo.

Beljakovine rastlinskega izvora vsebujejo preveč ogljikovih hidratov, ki kradejo vitamine in minerale ter dražijo črevesje. Z uživanjem mesa v telo vnesemo veliko količino beljakovin, ki nam zagotavljajo surovino za izgradnjo mišic in hormonov.

Velik doprinos železa

Železo je bistven mineral za življenje, čeprav je v presežku lahko škodljiv. Izloči se ga zelo malo, le v času menstruacije, krvavitve ali darovanja krvi. Največ železa vsebuje rdeče meso, ko so goveje meso in jetra. Železo rastlinskega izvora se absorbira slabše kot tisto živalsko.

Mesna maščoba je zdrava in potrebna

Bogastvo mesnih maščob se zelo razlikuje glede na kakovost mesa. Meso je dober vir koencima Q10, pomembnega za proizvodnjo energije. Manj maščobe ima meso živali, ki se največ gibajo, na primer zajec ali konj. Največ maščobe ima perutnina, sploh v koži, svinjina in pa govedina.

Tako so se hranili naši predniki

Naše telo je sestavljeno tako, da dovoljuje vnos mesa, rib in morskih sadežev. Tudi naši predniki so jedli isto hrano, bili so nomadi, nabiralci in lovci ter jedli meso, ribe, jajca, med, sadje in zelenjavo.

Trenutno smo priča globalizaciji prehranskih navad, zato so v 21. stoletju nekatere bolezni 19. stoletja postale pogoste, na primer Crohnova bolezen ali razne alergije. Organizem ni sposoben v tako kratkem času absorbirati vseh novosti in le-teh prenesti brez negativnih posledic, zato je najbolj logična vrnitev na izvirno prehrano.

Povzeto po: Natufisio

N. P.