Kdaj bom spoznala svojo sorodno dušo?
Se tudi tebi zdi, da so okrog tebe sami srečno poročeni ali sveže zaljubljeni parčki? Nestrpno pričakujejo naraščaj, pogovarjajo se samo še o tem, kakšne ploščice položiti v novem domu, skupaj si omislijo celo psa. Ti pa se zbegana sprašuješ, zakaj te že celo življenje privlačijo bedaki, s katerimi so možnosti za srečno skupno prihodnost skoraj ničelne. Kdaj bom pa jaz spoznala sorodno dušo? Tistega pravega, s katerim si bom želela ostati do konca življenja? Mi je sploh usojeno?
Prvič, sorodna duša ni vedno sorodna duša. Tvoj princ na belem konju morda ni tako popoln, kot si si zamislila. To ne bo nujno mišičast orjak s sinje modrimi očmi in zapeljivim pogledom. To ne bo nekdo, ob katerem ti bo do konca življenja od razburjenja razbijalo srce. To bo nekdo, ki te bo razumel. Cenil. Spoštoval. Nekdo, ki te bo imel resnično rad. Nekdo, ki te bo podpiral na vsakem koraku in mu bo mar zate. Ko se bosta sprla, si bo prepir želel razrešiti. Tvoj nasmeh mu bo pomenil vse na svetu. S teboj si bo želel preživljati čas, ker mu je zabavno. In tudi tebi bo zabavno. Želel si bo, da si srečna. Da sta srečna skupaj.
Vendar vedi, da takšen čudež ne pade kar z neba. Ljubezen je vzajemna. Kar boš sama vložila v razmerje, boš od svojega princa na belem konju dobila tudi nazaj. Če je tisti pravi. Pomembno je, da znata sklepati kompromise. Da se znata pogovarjati. Da si stojita ob strani tudi v težkih trenutkih.
Morda te čaka v prihodnosti, morda pa ga poznaš že leta in leta, a si zatiskaš oči. Nikar ga ne išči na vse pretege. Prava ljubezen se pojavi takrat, ko najmanj pričakuješ.
Kaj pa lahko storiš?
Vzemi si čas zase. Bodi samozavestna, ceni se. Počni stvari, ki jih rada počneš. Širi svoja obzorja. Potuj, poj, piši, teci. Zabavaj se. Razmisli, kaj so tvoji cilji v življenju, kakšne so tvoje potrebe, česa si sploh želiš. Obiskuj kraje, kamor zahajajo tudi ljudje, ki imajo iste interese kot ti. Uživaj življenje!
