Vsi že komaj čakamo, da bo uradno konec karantene in se lahko začnemo ponovno družiti. Za prijatelje si je treba čas vzet, pravi Andrej Šifrer v svoji uspešnici, ki ne manjka na prav nobeni rojstnodnevni zabavi. Prijatelji so osebe, brez katerih ne moremo in ne želimo živeti, saj so tista najslajša češnja na vrhu tortice, ki celoten izgled povezuje v čudovito celoto.

Življenje je pot, po kateri hodimo. Lahko je dolga ali kratka, je pa v vsakem primeru prekratka, ker nam zmeraj ostane tisto nekaj, česar nismo naredili. Lahko je obdana z bodečo žico, trnjem ali skalami, dejstvo je, da je sami ne zmoremo prehoditi. So pa tu osebe, ki nam pomagajo preskočiti vse te ovire in nas z roko v roki peljejo v boljši jutri. Vse bo lažje, ko bo konec karantene in bomo spet skupaj.

Živimo v trenutku, ko se vsi še toliko bolj zavedamo pomembnosti družbe in prijateljev. Kako nam zdaj manjkajo! Smo vse to jemali za samoumevno? Vse piknike na čudovite spomladanske popoldneve, mrzlo pivo ob šumenju morja in poplave smeha, ki ne samo ojačajo trebušne mišice, ampak tudi ogrejejo srce?

Vsi že komaj čakamo na konec karantene. En trenutek in vse se spremeni. Kaj zdaj porečemo na slabe dneve, ko smo se jezili drug na drugega? Vse pijače po službi, ki jih nismo spili, ker smo bili zmeraj preveč zasedeni? Kdaj bomo dobili priložnost, da to nadoknadimo? Jo bomo sploh dobili?

Vsak pride slej ko prej do življenjske faze, ko spozna, da se pravih prijateljev ne da prešteti na prste dveh rok. Da je kvaliteta veliko bolj pomembna od kvantitete. Ko imaš raje tiste tri, ki so zmeraj tu za tebe, kot pa ostalih petnajst, ki so zgolj en del neke navidezne številke, ki nič ne sporoča. Ki nič ne pomeni. In taki nam zdaj najbolj manjkajo.

Kaj pa, če…

Tudi v tem zelo neobičajnem času so med nami osebe, ki se ne ozirajo preveč na državne zakone in ukrepe. Ker se jim nič ne more zgoditi. Pa bi ravnali enako, če bi vedeli, da bo jutri morda prepozno? Da se vendarle lahko zgodijo stvari, na katere nimamo vpliva? Morda.

Ampak časa ne moremo zavrteti nazaj. Vse, kar je, je tukaj in zdaj. Se vidimo, ko bo konec karantene. Ker njen konec je blizu, mi pa bomo zaradi tega veliko bolj cenili bližino ljudi, ki nam zdaj tako manjkajo. Morda pa svet dobi nov smisel in bolj pozitiven pogled na življenje.

Cenimo sebe in tiste, ki nam nekaj pomenijo. Vse bomo nadoknadili, razen izgubljenega življenja. Zato objemimo vse tiste, ki jih lahko, in nikar ne pozabimo, da njihova bližina in ljubezen nista samoumevni. Ko se ta stik pretrga, boli za znoret.

N. P.