Se vam je že kdaj zgodilo, da ste dosegli pomemben cilj, za katerega ste delali dolgo, tedne ali celo mesece – npr. napredovanje – a ko ste ga končno dosegli, vaše glavno čustvo ni bila sreča, temveč olajšanje, da vam ni spodletelo?

Ali imate ves čas občutek, da ste nekaj naredili narobe, da ste pozabili na nekaj pomembnega, vendar se ne morete spomniti, kaj bi to lahko bilo?

Imate ves čas občutek, da je nekaj narobe?

Uživate v popravljanju drugih ljudi oz. si ne morete pomagati, da tega ne bi počeli?

Ne marate vlakcev smrti, presenečenj in drugih situacij, kjer ne morete obvladovati situacije in ne veste točno, kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti?

Obsedeno delate načrte in sezname za vsako stvar?

Pred vsakim potovanjem s prijatelji ali družino ste vi tisti, ki organizirate celotno potovanje in rezervirate vse letalske karte »ker vi to znate najbolje«?

Morda je čas, da stopite en mentalni korak nazaj in razmislite o svojih vedenjskih vzorcih. Prvo vprašanje, ki si ga morate zastaviti, je:

Zakaj vedno stremim k popolnosti?

Imate zahtevne starše, ki so od vas vedno zahtevali vse in še več, vendar vedno skoparili s pohvalo? Imate še vedno neprestano občutek, da se morate povsod dokazovati? Je vaša samopodoba odvisna od tega, kako »urejeno« je vaše življenje?

Ali poskušam s kontrolo nad majhnimi fizičnimi detajli, ki sestavljajo moje življenje, ohranjati kontrolo nad svojim mentalnim stanjem?

Šminke, razporejene po barvni lestvici, brisače, zložene po velikosti, čevlji, zdrgnjeni do potankosti in postavljeni v točno isto linijo, srajce, zlikane na rob, lasje, speti v tako tesno figo, da iz nje ne more pobegniti niti en lasek. V svojem življenju ne dovolite spodrsljajev in odklonov od strogo začrtanih smernic, ki ste si jih zastavili za svoje bivanje, ker vam tej majhni fizični detajli dajejo občutek, da obvladujete to nepredvidljivo divjo stvar, imenovano življenje.

Ali pred čim bežim?

Ta točka je v tesni povezavi s prejšnjo. Morda ste bili v preteklosti zelo prizadeti, morda vas je nekdo ali nekaj močno ranilo. Travma iz preteklosti, čas, ko ste se počutili ranljive in nemočne, je lahko povod, da se zdaj bojite »izpustiti vajeti iz rok«.

So moji cilji dosegljivi?

Morda niste nikoli zadovoljni s svojim delom, ker si postavljate previsoke standarde. Nič ni slabega, če merite visoko – to je pravzaprav odlično – vendar morate razumeti, da višji kot je cilj, daljša je pot do njega. Vzemite si čas, bodite potrpežljivi, uživajte v procesu in ne bodite osredotočeni le na končni rezultat. Predvsem pa je pomembno, da pot do svojega cilja prehodite korak za korakom. Določite stopnje, ki jih morate doseči na poti – majhne, dosegljive cilje. Takšen načrt vam bo dal tudi realno osnovo za vaša prizadevanja, poleg tega pa vam bo tudi omogočil priložnost za realen razmislek, kakšna je pot do željenega dosežka.

Ali me moj način sprejemanja realnosti osrečuje?

Če bi imeli otroke, ali pa če jih imate, se vprašajte: bi si zanje želeli, da živijo na tak način kakor vi, neprestano popravljajoč sebe in druge, nezmožni se zares sprostiti in uživati v trenutku? Občutek nadzora v vsaki situaciji je lahko izjemno privlačen, vendar ne za ceno sposobnosti uživanja v trenutku. Poskusite se sprostiti in kdaj pa kdaj malce izpreči. Dejstvo je, da ne morete kontrolirati vseh aspektov življenja, ki je mnogokrat nepredvidljivo in vas lahko vsak trenutek preseneti z dejavnikom, ki ga niste pričakovali. Dobro je načrtovati, imeti cilje in hoditi proti njim – vendar morate sprejeti, da se nikdar v življenju ne bo vse odvijalo po tirnicah, ki ste jih zastavili vi. Imeti okvir je dobro – vendar morate sprejeti tudi odklone od premice, po kateri se premikate proti svojim ciljem.

A. K.