Njeno življenje se je na neki točki za vedno spremenilo. Pred štirimi leti je bila zagnana rokometašica, ki je svojo prihodnost videla izključno v športu, potem pa jo je neprijetno presenetila poškodba kolena, zaradi katere se je njena rokometna kariera v trenutku končala.

Danes 26-letna Urša Sačer takratno nezgodo komentira kot srečen splet okoliščin, ki ji je v življenju razširil obzorja in dal nove možnosti, da v življenju najde nove strasti. To je našla v potovanjih; naša sogovornica je izjemno aktivna oseba, ki ne zdrži dolgo na enem mestu. Ne mara klasičnega načina življenja z osem urnim delovnikom za štirimi stenami, ampak obožuje razgibano delo, kjer navezuje nove stike in spoznava tuje kraje.

Začela je z izdelovanjem darilne embalaže za cvetje, nadaljevala s šivanjem nahrbtnikov, danes pa nam predstavlja povsem svež start-up: potovalno blazino LayOn, ki rešuje problem pomanjkanja ležišč na letališčih in prostorsko stisko prtljage potnikov, saj zavzema minimalno količino prostora in jo je možno nesti na letalo skupaj z ročno prtljago.

Od kje je prišla ideja za produkt, kaj vas je navdihnilo?

Zmeraj sem si želela potovati, to je bila moja največja želja. Za mano je 15 let rokometa in mislim, da me je prav to najbolj omejevalo in prikrajšalo za marsikatero potovanje. Moja potovanja so bila takrat kvečjemu iz telovadnice v telovadnico. Želim potovati na čim več koncev, neprestano želim biti mobilna. Prav zaradi tega mi je produkt tako zelo prirasel k srcu, saj je to del mene in mojega življenja. Enostavno delala sem produkt zase in ugotovila, da lahko pokrije tudi problem marsikaterega popotnika.

Blazina naj bi torej kvalitetno pomagala prevedriti noč na letališču. Komu točno je namenjena, imate v mislih kakšno specifično ciljno skupino?

Da, to bi bili predvsem ljudje, ki potujejo z letalom v ekonomskem razredu in imajo zelo stroge omejitve količine prtljage. Gre namreč za dva produkta v enem samem: ležišče se prikladno pospravi v vzglavnik in posledično ne zavzema veliko prostora, obenem pa je zaradi posebne tehnologije izjemno hitro in enostavno napihljivo. Primerno je tako za zunanjo kot tudi za notranjo uporabo – uporabljamo ga lahko tudi na plaži, taborjenju in na izletih; to je predvsem odvisno od kreativnosti uporabnika.

Blazine LayOn trenutno na trgu še ni mogoče dobiti. Kako daleč ste s produktom? Kdaj lahko pričakujemo končni izdelek, ki bo na voljo za prodajo?

29. oktobra bomo na Kickstarterju, kjer bo mogoče ekskluzivno rezervirati prve blazine.

Po izobrazbi ste univerzitetna diplomirana industrijska oblikovalka, nekaj časa ste študirali tudi arhitekturo. Vam je to kaj pomagalo pri zasnovi in kasnejšem razvijanju produkta? Zanima me predvsem, ali menite, da je ključ do uspeha izobrazba ali je to po vašem mnenju kaj drugega?

Ne, to je moja narava. Sem oseba, ki se rada sooča s problemi. Če mi zaupaš nek problem, ne bom sočustvovala s tabo, ampak bom takoj začela iskati rešitve. To je moj vsakodnevni izziv. Izobrazba mi je doprinesla neko širino, glavni faktor pa je zagotovo moja osebnost, zagnanost in motivacija. Treba je verjeti vase in predvsem upati si.

Že v okviru diplomske naloge ste reševali problem omejenosti ležišč na letališčih, le da ste imeli takrat v mislih t. i. spalni kovček, ki bi ljudem pomagal bolj udobno prenočiti noč na letališču, hkrati pa omogočal popolno brezskrbnost pred krajo prtljage. Čemu ste si kasneje premislili in se v praksi lotili razvijanja spalne blazine namesto kovčka?

Vprašala sem se, kako lahko ljudem ponudim cenejšo kvalitetno rešitev za isti problem. Ko govorimo o kovčkih, lahko takoj pridemo na zelo visoke cene, sploh če gre za kovček z dodano vrednostjo. Z blazino pa bi lahko isti problem rešila na dosti cenejši način. Tako sva začela s prijateljem Andrejem Kolarskim v prostorih Zavoda Y razvijati idejo; jaz sem prinesla šivalni stroj in material in potem sva se lotila dela. V nekem trenutku tisto noč sem vedela, da je to to.

Zagotovo ste tekom razvijanja produkta naleteli tudi na kakšno oviro, saj vse vedno ne more potekati gladko in brez zapletov. Kaj je bilo za vas najtežje?

Najhuje je bilo na začetku. Imela sem idejo in mislila, da imam vse, ampak tega nisem hotela nikomur povedati, ker mi je bilo neprijetno, da bi mi kdo ukradel idejo. Vsi so mi govorili, da sama ne morem narediti ničesar in tako sem bila cel čas v konfliktu sama s seboj: povedati ali ne. Najtežje od vsega mi je bilo začeti govoriti o produktu, kar pa sem prebrodila s pomočjo Zavoda Y, kjer sem spoznala tudi druge mlade ustvarjalce, ki so mi pomagali razširiti obzorja s svojimi zgodbami in odzivi.

Bi lahko rekli, da ste se ob tem tudi kaj naučili? Na kaj ste najbolj ponosni?

Seveda. Najbolj sem ponosna na to, da sem izboljšala svojo angleščino. Pa tudi na to, koliko samozavesti sem pridobila. Na začetku sem imela težave poklicati nek kontakt, ker me je bilo strah, kakšen odgovor bom dobila. Ko gre za tvoj lastni izdelek, si precej bolj čustveno navezan nanj kot pa na izdelek, ki ga na primer promoviraš za neko drugo podjetje. Prav zato me je bilo najbolj strah zavrnitev in kritik. In najbolj ponosna sem, da sem to premagala.

Nekaj časa ste delovali dokaj samostojno, potem pa ste delo vendarle razdelili med ekipo. Kdo so vaši sodelavci?

Ja, od nekdaj sem si želela ekipnega dela, saj sem bila zmeraj del ekipe, tudi v rokometu. Večinoma sodelujem s prijatelji in družino. To so zagnani in motivirani ljudje, ki imajo žar do potovanj in delajo z mano, ker jim je moj produkt resnično zanimiv in ga vidijo tudi v svojem življenju.

Se zaenkrat osredotočate zgolj na slovenski trg ali vam je cilj priti tudi na tujega?

Slovenski trg se mi zdi za takšen manjši start-up, kot je moj, dobra odskočna deska. Še zmeraj ima Slovenija veliko ljudi, ki potujejo in nekje je treba začeti. V kratkem je plan seveda nadaljevati tudi na tujem trgu, na večjih mednarodnih letališčih (duty free), vendar postopoma.

Kakšne pa so vaše strategije za širjenje prepoznavnosti blagovne znamke?

LayOn že živi na družbenih omrežjih, sploh na facebooku, kjer stran v bistvu ni namenjena izključno promociji izdelka, ampak bolj grajenju skupnosti ljudi, ki radi potujejo. Tam lahko dobijo razne informacije o potovanjih, poceni letalskih kartah in naši zgodbi. Oglaševanju se seveda ne bom mogla izogniti, še vedno pa je zame najboljša reklama od ust do ust.

Kaj pa konkurenca? Kakšna je in kako se spopadate z njo?

Upala bi si trditi, da konkurenca, ki bi reševala problem na isti način kot mi, sploh še ne obstaja. Sicer pa obstajajo ležišča na letališčih, ki so delno naša konkurenca; brezplačna ležišča, ki so številčno ponavadi precej omejena, in pa plačljiva, ki nudijo nekoliko več udobja in zasebnosti. Vendar je takšnih ležišč ponavadi malo in še vedno ostane veliko ljudi, ki na letališčih spijo na tleh in na neudobnih klopeh.

Tudi letališča se med seboj razlikujejo, nikoli ne veš, kako dobro je poskrbljeno za prenočišče. Prednost naše blazine je predvsem ta, da se lahko brezplačno nese na letalo in da je resnično hitro napihljiva – zaradi aerodinamične forme se napihne brez napora in le z nekaj rahlimi vpihi.

Kakšni so vaši cilji in pričakovanja glede produkta v prihodnosti?

Moj cilj je, da bi mi problem omejenosti ležišč na letališču resnično uspelo kvalitetno rešiti, da bi bili uporabniki zadovoljni in da bi bila zadeva čim bolj dostopna. V največje zadovoljstvo bi mi bilo, da bi ljudje zaupali naši znamki in z nami delili svoje mnenje.

L. Z.