Izključenost, ustrahovanje, osamljenost, prezir. Vse te resničnosti oblikujejo socialno izobčenost in trpljenje, ki ga ne vidimo s prostim očesom, vendar pa to poruši naše duševno zdravje.

Zavračanje, vrstniško nasilje (bullying), biti nevidni in nepomembni za ostale, občutek izključenosti in še več. Socialno izključenost lahko doživimo na več načinov, vendar je vpliv vedno enak: globok in uničujoč na vseh ravneh. Še več, naši možgani doživljajo te čustvene dimenzije na enak način, kot če bi utrpeli fizični udarec.

Socialna izključenost je pojav, ki se vsakodnevno pojavlja na neskončne načine, vendar jih veliko od njih ne vidimo ali še huje, ne dajemo jim pomena, ki bi si ga zaslužili. Trpi jo veliko skupin, od brezdomcev, starejših, ki živijo sami, pa tudi otrok, ki trpijo zadrego in zavračanje vrstnikov v šolah in zavodih.

Bolečina, ki ubija

Velikokrat ignoriramo resnost situacije. Če otrok pove, da v šoli doživlja psihično nasilje s strani sošolcev, mu rečemo, naj se jim preprosto izogiba. Mislimo, da se bo skozi življenje sam naučil spopadati s težavami, vendar moramo vedeti, da se tovrstne izkušnje ne pozabijo in zdravijo same od sebe.

Še več, tudi majhna razočaranja s strani družine ali tesnih prijateljev se ne pozabijo tako zlahka in marsikomu predstavljajo veliko breme. Zavedati se moramo, da takšna bolečina ostane v osebah in lahko traja leta in leta.

Čustvena stiska lahko resno vpliva na naše zdravje

Modrice, zlomljene kosti, ureznine – vse to so znaki, ki jih zlahka opazimo. S čustveno stisko je drugače, velikokrat sploh ne vemo, da oseba blizu nas trpi za njo. Takšne stiske oslabijo naš imunski sistem, s čimer se poveča možnost za okužbe in razne alergije.

Ljudje potrebujemo občutek pripadnosti

Bodimo bolj empatični. Ljudje smo več kot le fant, ki se igra, dekle, ki bere, moški, ki sanja, ženska, ki želi biti srečna. Predvsem smo družbena bitja s potrebami po tem, da nekam spadamo, da nekomu pripadamo. Hrepenimo po tem, da bi nas prepoznali, sprejeli in cenili tisti, ki jih imamo v bližini.

Vse posledice družbene izobčenosti puščajo trajen pečat, hkrati pa oblikujejo nevidno trpljenje, ki ga v trenutni družbi ne zaznavamo in razrešujemo. Biti moramo bolj dovzetni za prepoznavanje notranje stiske nekoga, ki nam je blizu in se potegovati za to, da jim čim hitreje in učinkovito pomagamo.

Povzeto po: La mente es maravillosa

N. P.